fbpx

Ameriška leninistka Jodi Dean v Studiu City plačnike RTV-prispevka učila o komunizmu: “Namesto zavezniki raje uporabljajte izraz tovariši!”

Foto: RTV Slovenija.

Lep sončen dan, stolčki pred spomenikom Borisa Kidriča in natolcevanje o komunizmu. Tako nekako bi lahko strnili prispevek, ki ga je RTV Slovenija pripravila z ameriško profesorico politologije, 57-letno Jodi Dean, za oddajo Studio City. Ameriška politična filozofinja in profesorica politologije Jodi Dean je ob obisku v Sloveniji z novinarko RTV Slovenija Špelo Kožar med drugim spregovorila tudi o tovarištvu in kje je zavozilo levičarstvo, da ima danes beseda komunizem v svetu izrazito negativno konotacijo.

“Prihodnost levice je v kolektivizmu in ne v individualizmu,” je stališče Jodi Dean povzela novinarka Špela Kožar, kar naj bi bil razlog, zakaj ameriška profesorica raje, kot da bi nekoga oklicala za “zaveznika”, uporablja izraz “tovariš”.

Stari marksisti proti novim
K prihodnosti levice se še vrnemo. Sam izraz pa kaže, da gre za pripadnico stare marksistične šole, natančneje – je leninistka. “Zaveznik” je namreč izraz, ki prevladuje v novoreku politike identitete, ki hierarhično razvršča veličino posameznih žrtev.

Belci so najbolj privilegirani, belke nekoliko manj. Nekoč so bili na dnu prehranjevalne verige črnci, danes so nekje vmes, na samem dnu – in s tem najbolj “zatirani” v družbi, ki jim zagotavlja enakost pred zakonom – pa so v očeh levičarskih norcev razne obrobne skupine LGBT-abecede.

Deanovi je tako treba priznati, da ima prav, ko trdi, da tak način razmišljanja “vodi v zelo razdrobljen, skoraj narcisoiden pogled na politiko”. Sama je privrženka tovarišije, ker naj bi to naznanjalo povezovanje v skupni boj proti nečemu. Ali je to nekaj buržoazija, nacionalizem ali globalno segrevanje, niti ni tako važno, saj gre v vsakem primeru za boj z mlini na veter – preganjanje lastnih fantazem.

Mentalna telovadba

Kako drugače sploh lahko opišemo mentalno telovadbo, ki je potrebna, da bi lahko trdili, kakor to počne Deanova, da “komunizem sploh ne pomeni nikakršne demokracije in nobene svobode govora”? “(Komunizem) pomeni,” vztraja Deanova, “da razumete, da je namen demokracije in svobode govora podpora enakopravnejšemu svetu.”

Kakšna demokracija je sploh mogoča v sistemu, ki zahteva totalno podreditev? Kakšna svoboda govora je lahko v komunizmu, ko pa vsak, ki ne le, da kaj reče, ampak je zgolj osumljen, da je nasprotoval vladajočim komunistom z mislijo, besedo ali dejanjem, konča v zaporu, delavskem taborišču, gulagu – ali mrtev v kaki jami?

Ne samo prihodnost, tudi preteklost levice je bila v kolektivizmu. Komunizem ima namreč to slabo navado, da po materialistični liniji človeka zreducira na zgolj še eno kolesce v sistemu, ki mu mora biti podrejen. Posameznik je manj od niča, in medtem ko imajo partijski oblastniki v svojih rokah vse, navadna raja nima ničesar. Lep primer takšnega delovanja te dni je Severna Koreja ali pa Venezuela Bernieja Sandersa, ki ga Deanova tako časti.

Ivan Šokić