fbpx

V švedskih šolah nov učni program pri zgodovini: Namesto o zahodnih civilizacijah bi učili o priseljevanju in vlogah spolov

Vdor med 200 in 300 vikinških ladij na angleško obalo leta 1066 po Kristusu (vir: twitter)

Na Švedskem razmišljajo, da bi iz ur zgodovine v šolah izrezali stari in srednji vek. Namesto da bi se učili o zgodovini zahodne civilizacije, bodo čas raje namenili temam, kot so podnebje, vloga spolov, okolje, priseljevanje, kritična teorija in demokratične vrednote. Poudarek naj bi bil na “postmodernističnem pogledu na družbo”.

Po predlogu novega učnega načrta za zgodovino se na švedskih osnovnih šolah po novem ne bi več poučevalo večjega dela znane človeške zgodovine.

Švedi namreč po pisanju portala Svenska Dagbladet nimajo nobenih načrtov, da bi šolarjem še naprej predavali o antiki, srednjem veku in večjem delu novega veka.

Novo leto 0 v stilu francoske revolucije

Vodja oddelka za učni načrt švedske državne službe za izobraževanje Anna Westerholm je po pisanju RT potrdila, da bo v sklopu novega načina poučevanja zgodovine na Švedskem večji poudarek na “moderni zgodovini in družbenih vedah”.

Vodja oddelka za učni načrt švedske državne službe za izobraževanje Anna Westerholm (Vir: Twitter)

Nič več ne bo učenja o rimskem cesarstvu in obdobju vikinških roparskih pohodov. Namesto tega se bodo učenci učili o “priseljevanju, okolju, podnebju, spreminjanju norm, kritični teoriji, demokratičnih vrednotah in vlogah spolov”.

Poudarek pa naj bi – za razliko od klasične filozofske tradicije – bil na “postmodernističnem vidiku” družbe, kar naj bi pomenilo, da se bodo predavanja osredotočala na zahodni kolonializem, nacionalizem in trgovino s sužnji.

Odgovorni ne vedo, o čem govorijo

Kakor je vsem poznavalcem zgodovine na tej točki že jasno, tisti, ki so sestavljali ta učni program, nimajo “blage veze”, kaj postmodernizem pomeni v zgodovini.

Namreč, postmodernizem je bil v zgodovinopisju trend, ki se je začel v sredini 20. stoletja, ko so se zgodovinarji začeli umikati od klasičnega zgodovinopisja, ki se je osredotočalo na politiko, diplomacijo in vojaško zgodovino, in se posvetili vsakdanjim temam, ki so se dotikale življenja navadnih ljudi.

Postmodernizem v zgodovini je v raznih evropskih državah nastal pod vplivom francoske analovske šole med obema vojnama. Zgodovinarje pa so začele zanimati teme, kot so medicina, sociala, življenjski status, odnos ljudi do takratnih fenomenov ipd. Takrat se je sploh začelo s preučevanjem dnevniških zapiskov navadnih ljudi.

Gre za indoktrinacijo

O maloumnosti švedskega predloga pa dovolj pove že, ko se vprašamo, kako bodo lahko pri teh urah nove zgodovine, ki bolj spominja na orwellijanske revizionizme iz romana 1984, sploh pojasnili pojme, kot je pravna država, ko pa v učnem načrtu ni starega Rima, ali pa sploh govorili o demokratičnih vrednotah, ko pa ne bodo vedeli ničesar o atenski demokraciji.

Ivan Šokić