Številke ne lažejo: Janševa vlada naredila ogromno za izboljšanje socialnega položaja ljudi v času epidemije koronavirusa!

Janša’s third government. Photo: Matic Štojs Lomovšek

Potrebno si je naliti čistega vina in jasno povedati, kaj vse je naredila Janševa vlada v svojem kratkem času delovanja, ko je junaško reševala razmere, ki so jih za seboj pustili dezerterji propadle Šarčeve vlade in se namesto njih lotila spopadanja s koronakrizo, še zlasti s pomočjo protikoronskih paketov. Slednji so močno izboljšali socialni položaj običajnih ljudi. Za boljši gmotni položaj slovenskih državljanov je bilo med epidemijo poskrbljeno s PKP 1 in PKP 2, kasneje pa še s tretjim in četrtim protikorona zakonskim paketom.

Aktualna vlada Janeza Janše je v času koronakrize poskrbela za reševanje številnih socialnih težav, s katerimi se spopadajo slovenski državljani. Pa si poglejmo, kaj so prinesli posamezni protikoronski paketi. Prvi paket, ki je bil sprejet z namenom omilitve posledic epidemije novega koronavirusa, je vseboval mnoge koristne rešitve na socialnem področju. Tu je potrebno omeniti status delavcev, ki niso delali zaradi “višje sile”, in nadomestilo za brezposelnost od prvega dneva nezaposlenosti dalje. Med drugi je bilo navedeno, da “država delodajalcem povrne izplačana nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo”, za delavce, ki so jih delodajalci zaradi razmer na trgu napotili na začasno čakanje na delo, pa to povrne Republika Slovenija. “Najvišje povračilo nadomestila delodajalcu je navzgor omejeno z zneskom v višini povprečne plače za leto 2019, ki je znašala 1.753,84 evrov (bruto),” poroča Vlada RS. 

“Višina nadomestila plače delavcu, ki zaradi višje sile ne more opravljati dela, se izenačuje z višino nadomestila za delavce v času začasnega čakanja na delo, to je v višini 80 odstotkov plače delavca iz zadnjih treh mesecev, vendar ne manj kot znaša minimalna plača (940,58 evrov bruto). Nadomestilo plače delodajalcem povrne Republika Slovenija.” Vlada pa skrbi tudi za delavce, ki so bili zaradi varstva otrok primorani ostati doma, ker so bili vrtci in šole zaprti oziroma drugačna oblika varstva ni bila izvedljiva ali pa je prihod na delo onemogočala ustavitev javnega prevoza oziroma je temu botrovala zaprtost državnih meja. Takšnim vlada RS zagotovi upravičenost “do 80 odstotkov nadomestila plače”. Tudi zanje nadomestila za plače pokrije država, “pri čemer je višina povračila navzgor omejena z zneskom v višini povprečne plače za leto 2019, ki je znašala 1.753,84 evrov (bruto).” 

Obenem je še navedeno, da nobeno od omenjenih nadomestil ne sme biti nižje od minimalne bruto plače, s čimer skuša vlada RS še dodatno zajeziti posledice epidemije novega koronavirusa za vse tiste z najnižjimi plačami. Vlada RS pa je pomislila tudi na prispevke za socialna zavarovanja: “Delodajalci, katerim država povrne nadomestila plače za delavce na začasnem čakanju na delo oziroma ne delajo zaradi višje sile, so upravičeni tudi do oprostitve plačila prispevkov za vsa socialna zavarovanja.” Tudi prispevki za socialno varnost za delavce, ki so deležni nadomestil za plače, zaradi začasnega čakanja na delo ali kakšne višje sile,“ki je posledica obveznosti varstva otrok zaradi zaprtja vrtcev in šol in drugih objektivnih razlogov ali nemožnosti prihoda na delo” kot posledica ustavitve javnih oblik prevoza oziroma zaprtosti državnih meja in ne morejo hoditi v službo, pa so upravičeni do plačila iz državnega proračuna.

Vlada pa se je na pandemijo odzvala tudi z oprostitvijo plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter s kriznim dodatkom za zaposlene, ki so prejemniki plač: “Delodajalca se oprosti plačila prispevka zavarovanca in delodajalca za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za delavce v delovnem razmerju, ki klub epidemiji še naprej delajo in sicer za plačilo teh prispevkov od izplačane plače za delo v obdobju od 13. marca do 31. maja 2020 ter se s tem delno zmanjša obremenitve podjetij.”

Upokojenci spadajo med najbolj socialno ogrožene skupine. Na eni strani upokojenski priviligiranci, kot so člani NOB, na drugi strani upokojenci, ki so garali 40 let ali več ter prejemajo od 350 do 500 evrov pokojnine.

Oprostitev velja za tiste zavarovance, ki v času uporabe interventnih ukrepov po tem zakonu še naprej opravljajo delo in prejemajo plačo.” Obenem je bilo navedeno, da se s strani delodajalcev, ki jim ni potrebno plačati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vsakemu izmed delavcev, ki delajo in katerih “zadnja izplačana mesečna plača ne preže trikratnika minimalne plače, izplača mesečni krizni dodatek v višini 200 evrov.” Ta je sicer izvzet iz plačila davkov ter prispevkov. Obenem se opraviči plačevanje prispevkov za socialna zavarovanja za samozaposlene osebe, družbenike in kmete ter verske uslužbence. Poskrbljeno pa je bilo tudi za upokojence, ki so bili upravičeni do prejema enkratnega solidarnostnega dodatka. Namen vlade RS je bil zagotoviti višjo socialno varnost finančno najšibkejših upokojencev, katerih pokojnine ne presegajo 700 evrov ter “brezposelnih prejemnikov nadomestil iz invalidskega zavarovanja.”

Dodatek na pokojnine in na velike družine
“Dodatek se je izplačal v treh različnih višinah (300 EUR, 230 EUR in 130 EUR) v odvisnosti od višine pokojnine (do 500 EUR, od 500,01 do 600 EUR in od 600,01 EUR do 700 EUR).” Uvedeni so bili tudi ukrepi na področju družine, med drugim to, da lahko očetje prekinejo očetovski dopust “če se morajo v času izrednih razmer vrniti nazaj na delo in neizrabljen del očetovskega dopusta izrabijo kasneje”. Obenem se je povišal dodatek za veliko družino: “s tremi otroki 100 evrov višji  dodatek (504,48 evrov), družine s štirimi ali več otroki pa 200 evrov višji dodatek (691,52 evrov).” Enkratnega solidarnostnega dodatka, ki znaša 150 evrov, pa so bili deležni upravičenci do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka za mesec april 2020.

V drugem protikoronskem paketu pa je vlada RS med drugim navedla, da “tisti, ki so izgubili delo v času epidemije, prejmejo začasno nadomestilo plače v višini 513,64 evra bruto mesečno.” Mesečni temeljni dohodek pa lahko prejmejo in so obenem oproščeni plačevanja socialnih prispevkov, vsi tisti samozaposleni, katerih prihodki so letos za več kot deset odstotkov nižji z ozirom na leto 2019. Obenem je vlada še sporočila, da so bili: “do enkratnega solidarnostnega dodatka v višini med 130 in 300 evrov upravičeni tudi prejemniki nadomestil iz invalidskega zavarovanja, ki so bili brezposelni, delali krajši delovni čas, so bili na začasnem čakanju na delo oziroma so bili odsotni z dela zaradi višje sile ter prejemniki poklicnih pokojnin, če niso presegale 700 evrov.” Poleg tega je vlada RS še sporočila, da so enkratno solidarnostno pomoč, ki je znašala 150 evrov, prejeli izredni študentje in prejemniki starševskega dodatka, obenem pa so tovrstno pomoč v znesku 30 evrov za vsakega otroka prejeli še tisti, ki prejemajo otroški dodatek, toda le, če niso bili “višje kot v 6. dohodkovnem razredu”.

Nekaj novosti pa sta prinesla tudi tretji in četrti protikoronski paket. V tretjem smo lahko prebrali, da gre za vsebinsko nadgradnjo prvih dveh paketov. “Ključna ukrepa s področja MDDSZ sta ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo za vse delodajalce za obdobje do 30.6.2020 ter ukrep delnega subvencioniranja skrajšanja polnega delovnega časa za obdobje do 31.12.2020.” Pri četrtem protikorona paketu pa gre omeniti še zlasti “možnost podaljšanja ukrepa čakanja na delo, določitve in plačila nadomestila za odrejeno karanteno, financiranja dodatnih kadrov v socialno varstvenih zavodih v javni mreži in Zavodu za zaposlovanje ter uvedbo mobilne aplikacije za varovanje zdravja za obveščanje o stikih z okuženimi.”

Domen Mezeg