Pada tako število potrjenih primerov s PCR-testi kot s hitrimi testi. “Po praznikih ali koncih tedna so skoki pričakovani, upamo pa, da bo ta trend vztrajal navzdol,” je na novinarski konferenci povedala namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ-ju, Nuška Čakš Jager. “Veselimo se padca trenda, toda virus je še vedno med populacijo, stanje ni tako zelo dobro. Ne moremo takoj, ko se stanje malo izboljša sproščati vsega,” je še opozorila.
Glede šol je Nuška Čakš Jager na novinarski konferenci povedala, da bo danes srečanje koordinacijske skupine in bodo pripravljali tudi poročilo stanja v šolah. Na vprašanje, ali se bodo vsi otroci vrnili v šole, pa še ni poznala odgovora, saj sklep in priporočila te skupine še ni znan. “Epidemiološka služba vedno poda mnenje glede na priporočila ECDC, glede na analizo epidemiološkega stanja. In priporočila so bila takšna, kot so bila prejšnji teden navedena. Ne upošteva pa se samo mnenje epidemiologov, ampak se upoštevajo tudi kulturni, sociološki, ostali vidiki. In ko se bo to dalo skupaj, upam, da bo presoja takšna, da bo ustrezna za vse.”
V torek so v Sloveniji opravili 5061 PCR testov, hitro testiranje pa je včeraj opravilo skoraj 39.500 ljudi. Skupno je bilo na hitrih in PCR testiranjih potrjenih 1439 okužb. Med vsemi PCR testiranji je bilo pozitivnih 17,4 odstotka testov, hitri testi pa so pozitiven rezultat pokazali pri 1,4 odstotka testiranih. Hospitaliziranih je bilo 864 oseb, na intenzivnem oddelku se jih je zdravilo 160. Skupaj je bilo včeraj v bolnišnice sprejetih 51 pacientov, kar 121 pa jih je bilo iz bolnišnic odpuščenih. Umrlo je 13 bolnikov. Sedemdnevno povprečje pa je znašalo 827 primerov.
Med občinami izstopajo Ajdovščina 25, Brezovica 22, Celje 45, Domžale 25, Koper 28, Kranj 43, Nova Gorica 29, Novo mesto 30, Slovenska Bistrica 24. V Ljubljani je bilo včeraj novih okužb 182, v Mariboru pa 48. Pomurska je po novem regija z najvišjo 7-dnevno incidenco (316), sledita Posavska in Primorsko-notranjska. Sedemdnevna incidenca se je nekoliko povečala v Koroški regiji, ki je sedaj nad povprečjem države. Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni je povedala, da se v svetu situacija nekoliko izboljšuje. Izstopata ZDA in Severna Evropa. Situacija je še naprej zelo slaba v Španiji. Slovenija je med državami, kjer je število okužb padlo. Končno vidimo upad števila okužb. Po praznikih so skoki sicer pričakovani, a situacija je vseeno boljša kot nekaj tednov nazaj. Stanje se je precej izboljšalo tudi v DSO-jih, od 6. do 8. februarja so v DSO-jih imeli tri okužbe.
Če se obnašamo, kot da gre za navaden prehlad, lahko širimo okužbo
Ljudje še vedno pravijo, da imajo le navaden prehlad in se gibajo naprej. Pomembno je, da vse te manjše simptome povemo osebnemu zdravniku in se prepričamo, če smo okuženi. “Pazite na svoje simptome in odreagirajte kot je treba. Spoštujte izolacijo in karanteno, če ste vanjo napoteni. Veselimo se padca trenda, toda virus je še vedno med populacijo, stanje ni tako zelo dobro. Ne moremo takoj, ko se stanje malo izboljša sproščati vsega,” je opozorila Čakš Jagrova. Karantena je namenjena visokorizičnim kontaktom. To smo kar zanemarili. Kdor je bil v takem kontaktu mora ostati doma 10 dni, naj ne odhaja od doma, naj spremlja svoje zdravstveno stanje. “Vsakdo, ki zabeleži kakršen koli simptom, slabo počutje, naj gre na testiranje,” je ponovno pozvala.
Strokovno mnenje je, da tri mesce po začetku bolezni ni potrebno ponovno testiranje oz. ni potrebe po karanteni, če je prišlo do visokorizičnega kontakta. To se bo verjetno razširilo na šest mesecev. To se pripravlja na ministrstvu, epidemiologi pa že svetujejo, da tistim, ki so preboleli znotraj tega časovnega okna, ni potrebno ponovno testiranje. “V navodilih za šole in za vrtce jasno piše, da se tistim, ki so preboleli, ni treba testirati vsak teden. Delo se nadaljuje v to smer. In bo tudi javno oz. uradno zapisano, da bo veljalo za vse,” je dejala Čakš Jagrova.
Nuška Čaks Jager: Karantena je namenjena visokorizičnim kontaktom. To smo kar zanemarili. Kdor je bil v takem kontaktu mora ostati doma 10 dni, naj ne odhaja od doma, naj spremlja svoje zdravstveno stanje. @NIJZ_pr pic.twitter.com/W4qiJUgiqE
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 10, 2021
Nacionalna koordinatorica programa cepljenja iz NIJZ-ja Dr. Marta Grgič Vitek je pojasnila, da cepljenje v Sloveniji poteka uspešno. Predsednica Evropske komisije Ursula von den Leyen je zahtevala, da vse države EU sporočajo številke. Do 7. februarja je bilo cepljenih 2,6 odstotka prebivalcev Republike Slovenije. Do 5. 2. smo dobili 96.525 odmerkov Pfizerjevega cepiva in 8400 odmerkov cepiva Moderne, medtem ko smo pocepili 96.439 oseb, tistih, ki so prejeli dva odmerka, pa je 41.883. Precepljenost je najvišja v starostni skupini nad 65 let. “V treh mesecih, vsak mesec po okoli 100 tisoč odmerkov, do konca februarja predvidevamo, da bi lahko z dvema odmerkoma cepili 100 tisoč ljudi, kar je 5 odstotkov populacije,” je napovedala. V Register neželenih učinkov po cepljenju so podatke dolžni posredovati vsi javno zdravstveni zavodi ter druge pravne in fizične osebe v zdravstveni dejavnosti, ne glede na koncesijo.
Delež resnih neželenih učinkov je nižji kot pri ostalih cepljenjih
Do 7. februarja je bilo prijavljenih 1046 neželenih učinkov po cepivu Pfizerja, skupno število cepljenj je bilo 96.358, razdeljenih odmerkov pa 104.574. V primeru Moderninega cepiva je bilo pet prijav neželenih učinkov, skupno pa opravljenih 1338 cepljenj in 4200 razdeljenih odmerkov. Do 31. januarja so se med neželenimi učinki največkrat pojavljali splošne težave na mestu aplikacije, težave v živčevju (glavoboli, parastezije, omotice, vrtoglavice in podobno), težave s prebavo.
V Sloveniji imamo tudi cepivo Astrazenece. Za ta teden je Ministrstvo za zdravje izvajalcem poslalo navodila, da se na podlagi Posvetovalne skupine za cepljenje pri NIJZ-ju za cepljenje starostnikov, starih 80 in več, uporabljata mRNA cepivi (Pfizer, Moderna). Za vse ostale, torej za zdravstvene delavce in sodelavce, institucionalizirane osebe, zaposlene v socialno-varstvenih zavodih, zaporih in podobnih ustanovah, ki še niso bili cepljeni, se uporabi cepivo Astrazenece. Za cepljenje nepokretnih in slabo pokretnih oseb se uporabi prav tako cepivo Astrazenece, saj je bolj stabilno za transport do mesta cepljenja. Sprejeta je bila odločitev, da so mRNA cepiva trenutno namenjena starostnikom, starim 80 in več, sledili bodo starostniki, stari 75 in več, nato starostniki stari 70 let in več ter posebno ranljivi kronični bolniki (ne glede na starost) in nato še stari 65 let in več. Pri Astrazeneci pa je cepivo priporočljivo za uporabo pri osebah starih od 18 do 64 let, ker je za starejše premalo podatkov o učinkovitosti cepiva, ne glede na to se cepljenje priporoča za nepokretne osebe na domu, in sicer ne glede na starost, saj je to cepivo za razliko od mRNA cepiv bolj stabilno in omogoča transport.
Marta Grgič Vitek: V februarju pričakujemo nekaj več kot 136 tisoč odmerkov. pic.twitter.com/ZGKtltylaP
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) February 10, 2021
Direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo prof. dr. Maja Ravnikar je pojasnila, da se virus razmnožuje v različnih delih telesa. “Na Nacionalnem inštitutu za biologijo smo že v marcu pričeli s spremljanjem virusa v odpadnih vodah,” je povedala. Poleg čistilnih naprav so spremljali tudi količino virusa v odpadnih voda v DSO Medvode. Podobne monitoringe vzpostavlja vedno več držav. S sledenjem odpadne vode spremljajo celotno populacijo – tiste, ki se niso testirali, so simptomatski ali okuženi. V odpadnih vodah so našli mutacijo angleške različice, brazilske in južnoafriške pa še ne. Od kar izvajajo monitoring, posredujejo podatke Sledilniku za covid-19 in strokovni skupini Ministrstva za zdravje, ki jo vodi dr. Bojana Beovič. “Spomladi smo zaznali izredno majhno količino koronavirusa, je pa začela septembra naraščati, eksponentno naraščati oktobra, začetek novembra je bil vrh, nato se je naraščanje ustavilo, od takrat dalje pa se količina virusa ne spreminja zelo. To nas ne preseneča, saj število okuženih od 24. oktobra do danes ni kaj dosti padlo. Januarja smo zaznali povečanje, že kar nekaj časa pa spremljamo upad virusa,” je pojasnila.
Sara Bertoncelj