“Včerajšnji teroristični napad, ki se je zgodil tik pred večjimi omejevalnimi ukrepi v Avstriji, pretresa Evropo in odmeva po svetu,” je dejal vladni govorec, Jelko Kacin, ki je Avstriji izrazil sožalje. V ponedeljek je bilo opravljenih 4587 testiranj, med njimi pa je bilo potrjenih 1176 novih okužb. Delež pozivnih testov je pričel opazno padati in je znašal 25,6 odsototka. V bolnišnicah je bilo v ponedeljek 925 bolnikov s covidom-19, 146 jih je potrebovalo intenzivno zdravljenje. 24 bolnikov s covid-19 je umrlo. V Celjski bolnišnici so do sedaj zdravili 1173 bolnikov, 257 bolnikov pa so zdravili na intenzivni negi. Skupno je v SB Celje umrlo 39 covid-19 bolnikov, kar je v primerjavi s številom hospitaliziranih izredno malo in manj od povprečja. “Iz vala v val smo vse bolj podkovani z izkušnjami in znanjem, ki nam ga dajejo infektologi,” je še dejal Kovačić, ki pričakuje pozitivno prihodnost.
V Sloveniji so v ponedeljek ob 4587 testih potrdili 1176 okužb z novim koronavirusom. Število okužb narašča, ampak ni več tako strma, v tem tednu se je rast upočasnila in se počasi spušča. “Število obolelih se povečuje in se bo še naprej povečevalo opozarjajo zdravniki,” je pojasnil vladni govorec Jelko Kacin. V bolnišnicah je bilo 925 bolnikov s covidom-19, 146 jih je potrebovalo intenzivno zdravljenje. V domačo oskrbo so odpustili 57 oseb, umrlo pa je 24 bolnikov s covidom-19.
Vršilec dolžnosti direktorja Splošne bolnišnice Celje, Dragan Kovačić, pravi da je Celjska bolnišnica tretja po velikosti za zdravljenje bolnikov s covid-19 v Sloveniji. Do sedaj so zdravili 1173 bolnikov, 257 bolnikov pa so zdravili na Intenzivni negi. V Celjski bolnišnici je skupno umrlo 39 pacientov. Kljub temu, da je to število veliko, pa je po njegovih besedah izjemno malo, glede na število hospitaliziranih in povprečju, ki ga poroča stroka. “Glede na celotno število hospitaliziranih, jih je umrlo 3,3 odstotka, največ pa jih umre na intenzivni negi, kar znaša 15,2 odstotka umrlih, glede na število hospitaliziranih na intenzivni negi,” je pojasnil. Pohvalil je vse zaposlene, ki delajo na intenzivni negi. Razpon starosti med umrlimi v bolnišnici je znašala od 64 let do 95 let. Povprečna starost hospitaliziranih je 61, medtem ko ta na intenzivni negi znaša 70 let. Med njimi je največ bolnikov iz domov ostarelih. Po njegovih besedah so zaposleni v DSO tokrat veliko bolje organizirani, kot so bili v prvem valu.
Število ljudi, ki potrebuje bolnišnično zdravljenje narašča. V Celjski bolnišnici imajo trenutno tri Oddelke za covid in dva Internistična oddelka. Na običajnih covid oddelkih imajo na voljo 69 postelj, na internističnih 19 postelj. Kovačić je poudaril, da so praktično vse kapacitete zapolnjene. Problem je tudi urgentni covid oddelek, kjer število obravnav bolnikov s covidom-19 še vedno narašča, delež nujnih primerov, ki niso povezani s tem virusom pa pada. Na urgenci trenutno beležijo 45 odstotkov primerov zaradi covida, 17 covid bolnikov pa na urgenci čaka za sprejem v bolnišnično oskrbo. Zaradi povečane potrebe po zdravljenju covid bolnikov, bodo zagotovili dodatnih 30 postelj na Ortopedskem oddelku. Kovačić je še poudaril, da je v tem trenutku veliko lažje, saj imajo v drugem valu zagotovljene več opreme, ki je tudi po kvaliteti boljša, kot v prvem valu. “V drugem valu je sistem boljši v osebni varovalni opremi in ostali opremi, ki jo je bilo veliko manj v prvem valu,” je poudaril.
Največja težava je še vedno obolevanje kadra
Največji problem v bolnišnici je zbolevanja kadra, saj imajo v bolniškem staležu kar 177 medicinskih sester in 23 zdravnikov, kar znaša deset odstototkov vseh zaposlenih. “Še en problem je utrujenost zdravstvenega osebja, kjer izpostavljam predvsem medicinske sestre,” je poudaril. Medicinske sestre podaljšujejo svoje delovnike brez vprašanj, čeprav jih skrbi za svoje domače in so pravi primer požrtvovalnosti, prav tako tudi zdravniki, čeprav se težje uklanjajo spremembam. Vsi pravzaprav delujejo ubrano, pri tem pa pohvali celoten kader v bolnišnici, vključno z administratorji, čistilnim servisom in kuharji. “Primariji svoje delo izvrstno opravljajo, čeprav so v zadnjem času deležni kritik,” je še izpostavil. Pravi še, da je v bolnišnici Celje morala na visoki stopnji, čeprav se dnevno soočajo s težkimi situacijami. “Iz vala v val smo vse bolj podkovani z izkušnjami in znanjem, ki nam ga dajejo infektologi,” je še obrazložil Kovačić. Sam je prebolel covid-19 skupaj s hčerko in pravi, da ni bila najlažja oblika in opozarja, da se je potrebno varovati, če le lahko.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Cveto Uršič pravi, da se situacija v domovih za ostarele na Gorenjskem, počasi umirja. Večjemu številu okužb so priča v domu za ostarele Hrastovec na Štajerskem, kjer je okuženih 28 stanovalcev. Okužbe pa so pričele naraščati v domovih za ostarele na Primorskem, kot je denimo Ilirska Bistrica, kjer so že našli zunanjo lokacijo za izolacijo obolelih. “Situacija bi lahko bila v domovih slabša. Domovi delajo dobro,” je poudaril Uršič. Z domovi so skozi poletje oblikovali protokole, Ministrstvo za zdravje pa je kadru omogočil dodatno izobraževanje, da se lahko uspešno soočajo s situacijo v drugem valu.
Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve je zagotovilo 26 milijonov evrov dodatnih sredstev za dodatne kadre v DSO. Domovi za ostarele so zaposlili 118 novih ljudi, 114 pa so jih vključili preko javnih del. Tudi študentje in upokojenci so pomagali domovom, med drugim so študentje opravili kar 30 tisoč ur dela. “Posebna hvala vsem študentom medicine, ki so izkazali voljo, da delajo v domovih, tudi tistih, kjer se je pojavila okužba,” se je še zahvalil. Glede omejitev obiska sorodnikov se zavedajo, da je težko biti brez sorodnikov in brez kontaktov, a pravi, da delajo vse na tem, da lahko vsaj preko videov, vidijo svoje sorodnike. “Praviloma domovi omogočajo stike, ker vemo, da je težko biti brez stika z bližnjimi,” je poudaril. Po mnenju Uršiča bo v prihodnjih tednih civilna zaščita potrebovala dodatno pomoč. “Civilna zaščita bo potrebovala prostovoljce,” je dejal. Pravi, da se bo civilna zaščita povezovala z organizacijami kot so Rdeči Križ, Karitas in Hospic, kar pa se bo urejalo na lokalnem nivoju.
Sara Rančigaj