“Sredstva so in bodo omejena. Za vse potrebe bo zmeraj premalo denarja, zato se je treba najprej osredotočiti na najbolj pereča vprašanja, ki so danes varnost, begunska kriza ter spodbujanje rasti in delovnih mest,” je ob robu razprave na plenarnem zasedanju ob predstavitvi stališča Sveta o proračunu EU za leto 2017 dejala evropska poslanka Patricija Šulin, podpredsednica Odbora za proračun v Evropskem parlamentu.
Šulinova je izrazila veselje, da je Komisija v svojem predlogu proračuna EU za leto 2017 mobilizirala vsa možna sredstva za soočanje z begunsko krizo. Poudarila je, da se tudi države članice morajo zavedati, da se bomo lahko s to krizo uspešno soočili le vsi skupaj in le z zadostnimi sredstvi.
Razlog, da evropska sredstva ostajajo neporabljena, je tudi preslaba nacionalna podpora
Po mnenju Šulinove nam samo redne evalvacije, tako na ravni EU kot v državah članicah, omogočajo vpogled v to, kaj deluje in kaj ne, kaj je učinkovito in kaj ne, zato jih je tudi potrebno spodbujati. Razlogi za nastanek paradoksa, ko sredstva EU ostajajo neporabljena, niso samo zapletena bruseljska birokracija, pač pa tudi premalo znanja in preslaba nacionalna podpora za porabo sredstev.
Kot primer je Šulinova izpostavila Javno Agencijo za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, ki že od leta 2013 ne kandidira več na razpisih EU, kjer bi lahko pridobili sredstva za usposabljanje doktorskih študentov v Sloveniji in za projekte, ki bi individualnim raziskovalcem omogočili kroženje, npr. raziskovanje v tujini in reintegracijo v Slovenijo, ker po besedah njenega direktorja niso sposobni pripraviti uspešne projektne vloge za ta razpis.
Slovenija je edina država, ki ne črpa teh sredstev
”Temu bo treba nameniti več pozornosti tudi na ravni EU, saj je nedopustno, da brez dostopa do sredstev ostanejo tisti, ki jih najbolj potrebujejo!” je bila kritična Šulinova.
V. D.