fbpx

To je datum, ko boste lahko oddali svoj podpis v podporo ohranitvi dolgotrajne oskrbe

Foto: STA

Ker bi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi volivcev, padel v čas počitnic, med 15. julijem in 31. avgustom, je podpredsednica DZ Meira Hot kot prvi dan za zbiranje podpisov v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi določila 1. september. Takrat se bodo zbirali podpisi tudi za referenduma o noveli zakona o RTVS in spremembah zakona o vladi, poroča STA. Spomnimo, namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvone Černač poudaril, da se novelo zakona, ki prinaša škodljive posledice predvsem za starejše, lahko zavrne samo na referendumu, zato so v SDS na pobudo ljudi in ob njihovi podpori vložili podpise za razpis zakonodajnega referenduma, s katerimi predlagajo, da se novela Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki zamika uveljavitev zakona za leto dni zavrne.

Podpredsednica DZ Meira Hot je kot prvi dan za zbiranje podpisov volivcev v podporo zahtevi za razpis zakonodajnega referenduma o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi določila 1. september, zadnji dan pa 5. oktober. V istem roku bo tako SDS zbirala 40 tisoč podpisov tudi za referenduma o zakonu o Radioteleviziji Slovenija (RTVS) in zakonu o vladi. V sedemdnevnem zakonskem roku po sprejetju navedenega zakona namreč ni bil podan veto državnega sveta ali vložena morebitna druga pobuda volivcev za vložitev zahteve za razpis referenduma, zato je podpredsednica DZ razpisala 35 dnevni rok za zbiranje podpisov.

Ob vložitvi pobude za zakonodajni referendum o spremembah zakona o dolgotrajni oskrbi prejšnji teden je namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvone Černač dejal, da so vložili 4595 podpisov za začetek postopkov za razpis zakonodajnega referenduma. Ministrstvo za notranje zadeve pa je po preverbi ugotovilo, da ima le 2508 podpisnikov volilno pravico in so tudi pravilno navedli osebne podatke, še poroča STA. Za začetek postopkov je sicer potrebnih 2500 podpisov, kar pomeni, da jih je bilo v vsakem primeru dovolj.

Zamik zakona o dolgotrajni oskrbi škoduje starejšim
DZ je zakon o dolgotrajni oskrbi, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, sprejel decembra lani, predvideval pa je postopno uveljavljanje oziroma z enoletnim zamikom. Vlada Roberta Goloba pa meni, da je vsebina zakona pomanjkljiva in ne omogoča izvajanja v praksi. Preložitev izvajanja zakona je bila po njihovi oceni zato nujna in neodložljiva. DZ je sredi julija izglasoval zamik uveljavitve izvajanja zakona za eno leto. Černač je pojasnil, da zakon, kot ga je sprejela Janševa koalicija, prinaša celovito ureditev skrbi za starejše in tiste, ki potrebujejo pomoč drugih, in sicer tako v oblikah institucionalnega varstva kot na domu in zagotavlja enakopraven dostop vsem ter omogoča varno starost. Njegov zamik pa da škoduje starejšim, zato so vložili pobudo za referendum. SDS je prav tako zmotilo, da je bila takšna novela vložena po nujnem postopku. Poslanec Černač je ob vložitvi podpisov za referendum opozoril: “Dejansko ta zamik pomeni, da zakona nikoli ne bo. Ohranili so ga v veljavi samo zato, ker je ta zakon eden od mejnikov v Načrtu za okrevanje in odpornost, kar pomeni, da bi njegova odprava pod vprašaj postavila pridobivanje sredstev iz sklada za okrevanje.

Zdaj so na potezi ljudje
“V stranki SDS smo naredili vse, da bi v parlamentu preprečili škodljivi zamik uveljavitve, prepričljivih argumentov za zamik nismo slišali. To, da zavod za zdravstvo zavarovanje ni pripravljen na uveljavitev, ni argument.”, je dejal Černač. Povedal je, da na področju institucionalne oskrbe starejših vlade v letih 2013 do 2019 niso zagotavljale širitve mreže javnih domov za starejše. Tu je prejšnja vlada, ki jo je vodil Janez Janša v letih 2020-2022 sprejela konkretne ukrepe v smeri krepitve javne mreže institucionalnega varstva starejših.

Sara Kovač