Po nedavnem katastrofalnem porazu kandidatke Nine Betetto za sodnico Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), kjer je prejela le 14 glasov, se ji za domačimi sodnimi zidovi obeta mesto predsednice Vrhovnega sodišča. Nasledila naj bi Branka Maslešo.
Očitno je skromna predstavitev kompetenc in le 14 prejetih glasov Parlamentarne skupščine Sveta Evrope dovolj, da Nina Betetto zasede mesto predsednice Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Slovenska politično- sodniška elita za favoritinjo slovenskih medijev in nato veliko osmoljenko že pripravlja teren za novo predsednico najvišjega sodišča v državi, poroča Požareport.
– Za dr. Udeta z ljubljanske univerze drr. Jaklič s harvardske univerze ni najbolj kvalificiran
– Pahorju se je zdela super: katastrofalen poraz Betettove med evropskimi sodniki
Informacijo je potrdilo več virov iz politike in sodne veje oblasti, s tem manevrom pa naj bi si oprala ugled, ki ga je zapravila pred celotno Evropo. Zadržke pri njenem imenovanju ima zgolj minister za pravosodje Goran Klemenčič.
Ključno podporo ima v sodnem svetu
Ključ do zagotove potrebne podpore ima Betettova v sodnem svetu, ki imenuje predsednika Vrhovnega sodišča in ki mu predseduje njena tesna zaveznica ter tudi prijateljica Mateja Končina Peternel. Pred njo je sodni svet vodil Miro Cerar, ki je nasledil Branka Maslešo, ko je ta postal predsednik Vrhovnega sodišča.
Nima občutka za človekove pravice
Ustavni pravnik Jurij Toplak je že ob njenem imenovanju za kandidatko ESČP dejal, da pri evropskih sodnikih ni pomembno, ali je desno ali levo politično usmerjen, glavno merilo je predvsem občutek za človekove pravice. Nina Betetto je po njegovem mnenju večkrat pokazala, da tega občutka nima. Ravno v času njenega imenovanja je bila objavljena sodba ESČP, v kateri je Betettova zopet kršila človekove pravice: “Ona je ena izmed sodnic, ki se največkrat pojavijo v sodbah, kjer so bile kršene človekove pravice posameznikov.”
Zavestno je kršila človekove pravice
Ne samo da Betettova nima nobenih izkušenj z mednarodnim sojenjem na področju človekovih pravic, sama je te pravice tudi večkrat zavestno kršila v postopkih pred domačimi sodišči – najbolj očitno v primeru Patria, kjer je zavrnila izločitev sodnice Vesne Žalik in se podpisala pod krivično ter protiustavno sodbo. Vedno je delovala tudi kot desna roka Branka Masleše, zaradi katerega je bila obsojenim v zadevi Patria kršena pravica do poštenega sojenja.
V Evropi ovrednotili njeno sodniško delo
Njeno sodniško delovanje je bilo pred glasovanjem za slovenskega sodnika ESČP pod budnim drobnogledom odbora Parlamentarne skupščine Sveta Evrope za potrjevanje kandidatov, ki ga je najbolj zanimalo kršenje človekovih pravic v domačih postopkih. Še posebej so se zanimali za podrobnosti v zadevi Patria, kjer je sodila v senatu in potrdila protiustavno sodbo.
M. P.