fbpx

To je pravi razlog zakaj sindikati tako nasprotujejo demografskemu skladu!

Branimir Štrukelj (foto: Top News)

Sindikati so imeli pri predlogu Zakona o nacionalnem demografskem skladu ves čas figo v žepu, saj so želeli ohraniti zdajšnje netransparentno stanje in še naprej služiti s sejninami, kot npr. Branimir Štrukelj v Modri zavarovalnici. Branimirja Štruklja poznamo kot glavnega tajnika in zastopnika v Sindikatu vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije (SVIZ) ter Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije. A je še več kot to.

Mastni zaslužki slovenskih sindikalnih voditeljev. V Kapitalski družbi je v letih 2009 do 2011, v času, ko je vlado vodila stranka SD, Štrukelj prejel 8.994 evrov, z Borutom Jamnikom je nato oktobra 2011 prešel v novo ustanovljeno Modro zavarovalnico in v letih od 2011 do 2020 kot član nadzornega sveta prejel 51.899 evrov. Skupno je bilo to rekordnih 60.893 evrov v dvanajstih letih.

Poleg redne plače, ki je ni pripravljen razkriti, po dostopnih podatkih pa je višja od 5600 evrov mesečno, hkrati kot državni svetnik mesečno prejme še okoli 1200 evrov bruto. Je tudi solastnik podjetja Mladina, ki izdaja istoimenski tednik.

Vodilna v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) in SKEI Lidija Jerkič mesečno prejme 8400 evrov, dodatno kot državna svetnica še okoli 1200 evrov. Skupno je to 9600 evrov bruto mesečno. Kot rečeno, vodilna sindikalista (velja tudi za nekatere ostale) na vprašanja Demokracije pred časom o njihovih prihodkih, lastniških povezavah in premoženju niso odgovorili. Očitno koordinirano, usklajeno.

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič. (Foto: STA)

Več socialnega dialoga kot pod prejšnjimi vladami
Tako kot so bili usklajeni pri izstopu iz Ekonomsko socialnega sveta (ESS), kjer so zatrjevali, da socialni dialog ne poteka, da je bilo v prejšnjih vladah drugače, boljše in podobno. V Demokraciji so njihova navajanja natančno preverili in ugotovili, da Štrukelj, Jerkičeva in ostali iz njihove druščine niso govorili resnice. Pridobili so podatke, iz katerih je razvidno, da se je vlada pod vodstvom Janeza Janše (svoj mandat je nastopila na dan razglasitve epidemije, 13. marca 2020) s sindikati veliko pogovarjala. Strokovni odbori so delovali tudi čez vikende, ob sicer prostih delovnih dnevih.

Spomnimo. Usklajevanja med Vlado in socialnimi partnerji v okviru ESS sicer potekajo v obliki sej ESS in sestankov Kolegija ESS ter sestankov pogajalskih skupin ter strokovnih odborov. Delovanje Kolegija ESS in ustanavljanje pogajalskih skupin ter strokovnih odborov potekata od leta 2017 naprej.

Podatki kažejo naslednje:

Seje Ekonomsko-socialnega sveta:
Vlada Mira Cerarja: 65 sej ESS; v povprečju 1,35 na mesec
Vlada Marjana Šarca: 17 sej ESS; v povprečju 0,94 na mesec
Vlada Janeza Janše: 16 sej ESS; v povprečju 1,10 na mesec

2. Seje Kolegija ESS:

Vlada Mira Cerarja: 13 sej Kolegija; v povprečju 0,63 na mesec
Vlada Marjana Šarca: 16 sej; v povprečju 0,89 na mesec
Vlada Janeza Janše: 23 sej; v povprečju 1,59 na mesec

3. Povprečno trajanje sej ESS:

Vlada Mira Cerarja: v povprečju je posamezna seja trajala 3 ure 2 minuti
Vlada Marjana Šarca: v povprečju je posamezna seja trajala 3 ure 20 minut
Vlada Janeza Janše: v povprečju je posamezna seja trajala 5 ur 6 minut

Razvidno je, da je bilo v času vlade Janeza Janše bistveno več socialnega dialoga kot v času Marjana Šarca, vendar so v sindikatih o tem molčali, kaj šele, vpili.

Sindikalno sprenevedanje glede poganjanj na ESS
Vendar to še ni vse. Po naših podatkih, ki smo jih pridobili iz vladnih krogov, so sindikati vključeni v ESS, v času Janševe vlade namerno ovirali socialni dialog pri predlogu Zakona o nacionalnem demografskem skladu. Na 332. seji Ekonomsko socialnega sveta, ki je potekala 18. septembra 2020, je bil sprejet sklep o ustanovitvi Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga zakona o nacionalnem demografskem skladu. Socialni partnerji naj bi do 25. septembra imenovali svoje predstavnike. Do roka ena sindikalna centrala (ZSSS – predsednica Lidija Jerkič) ni imenovala svoje predstavnike, to je storila naknadno. Vlada RS je na 33. redni seji dne 23. septembra 2020 obravnavala Predlog Zakona o nacionalnem demografskem skladu. Sprejela je sklep, da ga pred dokončno potrditvijo na vladi pošlje ESS.

Ker sindikati niso pristali na sklic (izredne) seje ESS, je 5. oktobra 2020 predsednik vlade Janez Janša povabil člane ESS na predstavitev Predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu. Tega sestanka pa se niso udeležili nekateri člani ESS s sindikalne strani (Lidija Jerkič, Matej Zorko, Branimi Štrukelj, Evelin Vesenjak), so pa bili njihovi predstavniki prisotni.

Predsednica sindikata Ljubljanske regije KNSS – Neodvisnost Evelin Vesenjak. (Foto: STA)

Predlog zakona je bil uvrščen na sejo ESS, ki je bila 16. oktobra 2020. Sindikalna stran je pri obravnavi točke Pomen in vloga socialnega dialoga (kot 2. na dnevnem redu) želela navzočnost ministra za delo, kot nosilca socialnega dialoga. Ker je bil na seji njegov namestnik državni sekretar, je sindikalna stran zapustila sejo, s tem pa je bila seja prekinjena. V vmesnem času se je ESS sestal še 2-krat (izredna seja 4. novembra in nadaljevanje te seje 10. novembra 2020).

Z redno 333. sejo je ESS nadaljeval 13. novembra 2020, ko je med drugim obravnaval končno tudi Predlog zakona o nacionalnem demografskem skladu. Sprejet je bil sklep, da se je ESS seznanil s predlogom zakona, da socialni partnerji do 17. 11. 2020 na ministrstvo za finance posredujejo pisne predloge in pripombe k predlogu zakona, nato pa se pogajalska skupina za pripravo tega zakona sestane 20. 11. 2020. Sprejet je bil tudi sklep, da ESS na decembrski seji obravnava vmesno poročilo pogajalske skupine, kar se je zgodilo na 335. seji ESS, dne 11. 12. 2020. Sprejet je bil tudi sklep, da je skrajni rok za zaključek dela Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu 15. 1. 2021. Po zaključenem delu pogajalske skupine pa socialni partnerji podajo izjavo o usklajenosti glede posameznih členov v predlogu zakona.

S strani predstavnikov sindikatov ni bilo pripravljenosti po nadaljevanju dela 
Iz ministrstva za finance so v končnem poročilu o delu pogajalske skupine zapisali, da se prvega sestanka (8. 10. 2020) predstavniki sindikalne strani niso udeležili, saj da so posredovali opravičilo s predlogom, da se sestanejo šele po seji ESS, ki bo oz. je bila 16. 10. 2020. Kot že zapisano, je bil predlog zakona uvrščen na dnevni red, vendar je bila seja prekinjena. Sestanki na ministrstvu za finance so si sledili tako: 8. oktobra., 20. novembra., 27. novembra, 4. decembra in 23. decembra 2020. Na tem sestanku so predstavniki sindikatov izpostavili, da na njihovi strani ne vidijo smisla, da se sestanek nadaljuje z razpravo o členih, ki so po njihovem mnenju manj pomembni od konceptualnih vprašanj zakona. Ministrstvo za finance je na podlagi tega ugotovilo, da s strani predstavnikov sindikatov ni pripravljenosti po nadaljevanju dela pogajalske skupine. Naknadno je ministrstvo 12. 1. 2021 sodelujočim v pogajalski delovni skupini posredovalo dopis, da glede na stališče sindikalne strani, da ne želi nadaljevati z razpravo o členih, socialni partnerji zato skladno s sklepi 333. seje ESS ne morejo podati izjave o usklajenosti glede posameznih členov v Predlogu Zakona o nacionalnem demografskem skladu. (Sklep 333. seje ESS je bil med drugim tudi, da je skrajni rok za zaključek dela Pogajalske skupine ESS za pripravo Predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu 15. 1. 2021.)

Foto: STA

Ne glede na navedeno pa so na ministrstvu za finance poudarili, da so še vedno pripravljeni sodelovati v pogajalski skupini ESS pod navedenim mandatom sklepa 333. seje ESS, in da so dolžni 15. 1. 2021 na ESS posredovati končno poročilo z zgoraj navedenimi ugotovitvami. Do posredovanja tega poročila ministrstvo za finance po naših podatkih ni prejelo nobenega odziva s strani socialnih partnerjev.

Sindikati so k pogajanjem pristopili s figo v žepu
Iz navedenega je mogoče sklepati, da je sindikalna stran k pogajanjem pristopila s figo v žepu, saj so imeli v mislih manever, ki so ga odigrali s pretvezo, da si želijo več razprave in obravnave o predlogu zakona, vendar pa doseg soglasja med vlado in socialnimi partnerji ter sprejem predloga zakona ni bil njihov cilj.

Analiza dogodkov tudi pokaže, da je bilo dialoga zelo veliko, vladna stran pa je bila pripravljena na dogovarjanje. Kaže se, da so vodilni sindikalisti postavljeni na laž, nakazuje pa se tudi na to, da vodilni sindikalisti predloga Zakona o nacionalnem demografskem skladu niso pripravljeni podpreti izključno zaradi lastnih interesov in interesov tistih, ki jih predstavljajo. Pa to niso zaposleni, temveč tistih, katerih izpostava so vodilni v sindikatih. To so SD, Levica in ostale levičarske stranke.

Vida Kocjan