Poslanci državnega zbora bodo danes odločali od usodi Zakona o dolgotrajni oskrbi. Glasovali bodo o noveli zakona, ki bi začetek izvajanja zamaknil za kar dve leti. Glede na politična razmerja je pričakovati, da bo novela sprejeta, starostniki, ki so si zaradi zakona lahko obetali lažje življenje, pa se bodo lahko obrisali pod nosom. Denar se bo, kot opozarjajo opozicijski poslanci in javnost, očitno porabil nekje drugje. Recimo za nevladne organizacije, ki jih je za njihovo delo pred volitvami nekako potrebno poplačati. Protesti namreč niso zastonj.
Po tem, ko levim vladam v več kot petnajstih letih ni uspelo spraviti pod streho enega najpomembnejših zakonov, saj to enostavno ni bila prioriteta, je to uspelo Janševi vladi. Zdaj, ko je čas, da se zakon ustrezno začne izvajati in financirati, ga ponovno blokirajo leve stranke, češ da je neizvedljiv in da zanj nimajo dovolj sredstev, po drugi strani pa beremo o tem, kako se sredstva veselo delijo nevladnim organizacijam oziroma njihovim zaveznikom. Uveljavitev tega zakona je sicer vezana na evropska sredstva, kar ob ustavitvi izvajanja seveda predstavlja problem. Danijel Bešić Loredan je ob tem povedal, da “iščejo denar, ki ga potrebujejo, in da bo zakon potrebno ‘popraviti‘”. Spomnimo, da je ravno zaradi predvidenih izgovorov leve vlade, ki so bili pričakovani, nekdanji premier Janez Janša že opozoril, da je zakon izvedljiv – vendar pa je vladi Roberta Goloba očitno v interesu, da gre denar namesto za oskrbo starejših raje v NVO-je in na nova ministrstva.
Epidemija je v svojem času pokazala vse slabosti institucionalnega varstva, v katerega se je v preteklih letih premalo vlagalo, čeprav je bilo sredstev na postavkah za socialo veliko, so ga pa očitno leve socialne vlade namenjale za druge stvari namesto za naše starejše in pomoči potrebne. Glede na to, da se v času aktualne vlade finančna sredstva ponovno razdeljujejo kot nagrade nevladnim organizacijam in civilnodružbenim aktivistom, bo moral najverjetneje zakon o dolgotrajni oskrbi “še malce počakati”, saj je treba sredstva najprej dodeliti “prioritetam”. To, s čimer se leva vlada ni ukvarjala več kot 15 let, bo zdaj nadaljevala, kot izgovor pa je uporabila besedni zvezi “zakon ni izvedljiv” in “ni denarja”.
Oh, ah dajte no, zakon o dolgotrajni oskrbi je neizvedljiv? A ste sploh ga prebrali? Naj vlada raje po pravici pove, da je bolj urgentna dolgotrajna oskrba NVO-jev, ki jo inštalirali. 🤗#puppet #government
https://t.co/d5wwGEryG8— brutusReloaded (@brutus91101394) June 22, 2022
Namesto, da bi iz nepotrebnih razpisov prerazporedili 150mio proračunskih odhodkov na konto dolgotrajna oskrba, bodo uvedli nov obvezni prispevek v povprečni višini 50€. https://t.co/b6bAIIOYJa
— Matej Lahovnik (@LahovnikMatej) March 19, 2019
Ni treba posebej poudariti, da je zakon o dolgotrajni oskrbi izrednega pomena za varno prihodnost vseh državljanov in državljank, saj predstavlja niz ukrepov, storitev in aktivnosti, namenjenih osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem časovnem obdobju, ki ni krajše od treh mesecev, ali trajno odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil:
- pomoč pri osnovnih dnevnih opravilih, kot so prehranjevanje pri pitju in hranjenju, osebni higieni, oblačenju, gibanju;
- pomoč pri podpornih dnevnih opravilih, kot je pomoč pri gospodinjskih opravilih, pri nakupu živil in življenjskih potrebščin, pripravi in postrežbi obrokov;
- storitve zdravstvene nege, vezane na osnovna dnevna opravila, kot je spremljanje vitalnih funkcij in drugih parametrov, spremljanje zdravstvenega stanja, priprava in nadzor nad jemanjem zdravil;
- storitve za krepitev in ohranjanje samostojnosti, kot so storitve, namenjene krepitvi in ohranjanju funkcionalnih sposobnosti, svetovanja za prilagoditev bivalnega okolja, storitve postdiagnostične podpore osebam s težavami v telesnem in duševnem zdravju;
- predvidena je tudi e-oskrba, te storitve obsegajo zlasti pripomočke in storitve informacijsko komunikacijske tehnologije in storitve na daljavo za zagotavljanje samostojnosti in varnosti upravičenca v domačem okolju.
ZDOsk ponovno prehaja na @mddszRS, kjer bo klavrno končal svojo pot.
Finančna sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe bodo preusmerjena na Metelkovo 6 in v NVO-je, ki jih obvladuje @strankalevica.
Velika napaka ministra Bešič Loredana @MinZdravje. https://t.co/0FpOJUcY4b— Jelka Godec (@jelka_godec) June 22, 2022
Področje dolgotrajne oskrbe se bo z ministrstva za zdravje preselilo na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve k Luku Mescu, kar je po mnenju poslanke Jelke Godec prav tako zaskrbljujoče, saj naj bi po njenem zapisu zakon o dolgotrajni oskrbi na Twitterju “klavrno končal svojo pot“, medtem ko bodo “finančna sredstva za izvajanje dolgotrajne oskrbe preusmerjena na Metelkovo 6 in v NVO-je, ki jih obvladuje @strankalevica. Velika napaka ministra Bešič Loredana @MinZdravje.”
Bešič Loredan je dejal, da bo skupina iskala pravno formalno pot, da izvajanje zakona o dolgotrajni oskrbi na nek način ustavijo, “znašli smo se v nezavidljivem položaju, saj obstoječi zakon iz vseh vidikov ni izvedljiv,” je izpostavil – tako naj bi namreč ministroma zatrdili izvajalci. Seveda pa to ne drži, saj se zakon že izvaja. Tudi financiranje je zagotovljeno vsaj do leta 2025, integralna proračunska in evropska sredstva so rezervirana.
“Je pa najbrž težava ravno v tem, da ta sredstva dišijo tudi drugim. Jasno je, da nekaterim, ki so si obetali večje koristi, predvsem več denarja in monopolno vlogo v sistemu dolgotrajne oskrbe, trenutne rešitve ne ustrezajo. Zato ne odnehajo in se izjemno trudijo, da sistem v Sloveniji ne bi zaživel. Rušijo zakon na vse mogoče načine, tudi z argumenti, da se ne da, ni časa, ni denarja, in podobnimi za lase privlečenimi izgovori,” je v enem od intervjujev dejala poslanka SDS Romana Tomc.
Predlog novele zakona o dolgotrajni oskrbi bodo poslanci obravnavali v četrtek na izredni seji DZ, danes pa bo predlog novele obravnaval matični odbor za zdravstvo. Vlada je namreč na seji v minulem tednu predlagala preložitev začetka izvajanja veljavnega zakona o dolgotrajni oskrbi na april 2024, v vmesnem času pa naj bi pripravila nujne spremembe tega zakona in podzakonskih aktov.
Tanja Brkić