Kandidat za sodnika ustavnega sodišča Janez Kranjc je v današnji javni predstavitvi dejal, da se bo z lastno nepristranskostjo soočal z zavedanjem svoje pristranskosti. Na ustavnem sodišču bo predstavljal enega od devetih sodnikov in ne večine, nesoglasja med ustavnimi sodniki pa so po njegovem mnenju normalen del razprave, poroča STA. “Vsak človek ima svoje preference in svoje antipatije. In lahko rečemo, da je temeljno vprašanje vsakega, ki odloča, kako se temu izogniti, kako odmisliti subjektivne prvine,” je poudaril Kranjc.
Kot je Janez Kranjc dejal, je povabilo predsednika republike Boruta Pahorja za kandidaturo sodnika ustavnega sodišča sprejel, saj se je zgledoval po besedah častnega doktorja ljubljanske univerze Joseph Weilerja. “Če nimaš zelo tehtnih razlogov, se moraš na klic republike odzvati pritrdilno,” je povzel njegovo misel. Poudaril je, da bo predstavljal enega od devetih sodnikov, zato se z ostalimi sodniki želi o problemih pogovarjati in iskati skupne rešitve, tudi če glasovanje na koncu ne bo soglasno. Trdi pa, da bo odločitev po diskusiji “utemeljena in racionalna”. Nesoglasja med ustavnimi sodniki je opisal kot normalen del razprave, ki je resno mišljena. Bolj zaskrbljujoče bi bilo, če bi bili vedno vsi istega mnenja. “Kar pomeni, da bi samo sledili nekemu mnenju,” je dejal. Konkretnih situacij pa ni želel komentirati.
Povedal je, da se je vedno trudil ostati na ravni pravnega, kamor ne spadajo vnašanje ideoloških prvin v pravni diskurz, emocionalizacija in pristranskost. Ob tem je izpostavil tudi, da je neodvisnost sodstva institucionalno vprašanje, nepristranskost pa da je težava vseh sodnikov in sodišč. “Vsak človek ima svoje preference in svoje antipatije. In lahko rečemo, da je temeljno vprašanje vsakega, ki odloča, kako se temu izogniti, kako odmisliti subjektivne prvine,” je povedal in dejal, da je to vseeno ideal, ki se mu skušamo približati. “Neprestano soočanje z lastno pristranskostjo, ki se je moram zavedati, je edini način, da bom nepristranski,” je pojasnil Kranjc. Ohranjati želi tista načela in pridobitve, ki predstavljajo temelj ustave. Želje po revoluciji pa nima.
➡️ Srhljive dimenzije ustavnega sodišča:
– Nova pridobljena dokumentacija kaže, da je ustavna sodnica Dunja Jadek Pensa👇 kar 4x !!! odločala v primerih, kjer bila zraven odvetniška pisarna njenega brata in moža.
In vedno odločila v korist klienta te odvetniške pisarne! https://t.co/NzFqI0OMET pic.twitter.com/zfYEgVyvGh— BojanPožar (@BojanPozar) March 18, 2021
Kranjc bi zamenjal sodnico, ki bi si po oceni nekaterih zaslužila predčasno zaključiti svoj mandat
Odmevne odločitve ustavnih sodnikov v zadnjem času, kot je razveljavitev nekaterih členov zakona o nalezljivih boleznih, je komentiral z latinskim rekom: “Zakon je trd, pa je vendar zakon“. Izpostavil je, da je subjektivno mnenje v takih primerih brezpomensko. Intimno nestrinjanje z odločitvijo po njegovem mnenju nima nobene povezave s tem, ali je odločitev pravilna, saj je bila pravilno sprejeta. Ob predlogu za imenovanje je predsednik republike ocenil, da bo Kranjc v primeru izvolitve pomembno prispeval k delu in vlogi ustavnega sodišča v Sloveniji kot najvišjega organa sodne oblasti za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v državi.
V preteklosti je že opravljal funkcijo dekana Pravne fakultete Univerze v Ljubljani in predsedoval Evropski zvezi pravnih fakultet. Poleg tega je nosilec najvišjih državnih odlikovanj Slovenije, Francije in Avstrije ter častni doktor tujih univerz. Če bo Kranjc potrjen, bo nasledil ustavno sodnico Dunjo Jadek Pensa, ki se ji je mandat iztekel julija lani. O omenjeni ustavni sodnici smo pisali že spomladi, ko je Bojan Požar objavil prispevek, ki je razkril nekatere srhljive dimenzije ustavnega sodišča. Kranjc, ki je zaslužni profesor in izredni član SAZU, poleg tega pa je tudi vitez francoske Legije časti (Chevalier dans l’Ordre national de la Légion d’honneur), vitez reda akademskih palm (Chevalier de l’ordre des palmes académiques), prejemnik avstrijskega častnega križa za znanost in umetnost prvega reda (Österreichisches Ehrenkreuz für Wissenschaft und Kunst I. Klasse) ter častni doktor Univerze v Poitiersu, bi bil prav gotovo prepotrebna pridobitev našega ustavnega sodišča.
Sara Bertoncelj