To je pozabljen ukrep vlade, ki bi lahko znižal ceno dizla

Datum:

Te dni se bodo imeli ameriški potrošniki česa veseliti. Cena za sodček surove nafte je v sredo doživel strm padec v vrednosti. Zaradi bojazni pred nadaljnjim padanjem vrednosti se je že sestala skupnost držav izvoznic nafte OPEC, v vmesnem času pa se nižanje cene goriva še naprej znižuje na bencinskih črpalkah. A ameriška realnost, kjer se cena pogonskih goriv določa na trgih, je daleč od slovenske, kjer so cene tradicionalno visoke, država pa s svojimi davki in predpisi prispeva k levjemu deležu cene. Eden od takšnih predpisov je obvezna vsebnost biokomponente v dizelskih gorivih, ki je višja od vseh naših sosed. 

Drobnoprodajna cena posameznega naftnega derivata je sestavljena iz cene derivata na mednarodnih trgih, okoljske dajatve za onesnaževanje zraka z ogljikovim dioksidom, prispevka za energetsko učinkovitost, prispevka za zagotovitev podpore proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, trošarine in davka na dodano vrednost, ki se obračuna na vse prejšnje postavke in marže prodajalca. Slednja predstavlja manjši del cene goriva.

Kot so pred časom pisale Finance, sama nabavna vrednost bencina predstavlja le 29,85 odstotka končne cene goriva. K tej ceni je nato treba prišteti še maržo prodajalca, ki znaša 6,96 odstotka. Nato se začne del, za katerega je odgovorna država. Kar 39,8 odstotka znašajo trošarine, DDV znaša 18,3 odstotka, druge dajatve pa 5,3 odstotka. Davki v eni ali drugi obliki torej predstavljajo kar 63,4 odstotka cene.

Podobno je s cenami dizla, ta trenutek višjimi od cene neosvinčenega 95-oktanskega bencina. Tudi tu je jasno, da je za visoke cene kriva država. Pri dizlu je ob tem še ena posebnost poleg dajatev, ki so v Sloveniji na žalost tradicionalno visoke, in sicer predpisana količina biokomponente. Slednja se dodaja dizelskemu gorivu zaradi zmanjšanja emisij in zmanjšanja same odvisnosti od uvoza. Slovenija je predpisala z naskokom največji delež pri 10 odstotkih. Na Hrvaškem mora biti te le 3,8 odstotka, v Avstriji 6,3, v Italiji 7 odstotkov. Na Madžarskem po dosegljivih podatkih količina biogoriva znaša 6,4 odstotka.

Cene surove nafte dosegle najnižje cene letos. (Vir: epa)

Posledično je Slovenija pod toliko večjim udarom kot sosednje države, saj se je vrednost biokomponente v zadnjem času izredno podražila. Samo v letu 2021 se je vrednost na svetovnem trgu zvišala za 159 odstotkov, so pred časom poročali na Siolu.

 Vlada Roberta Goloba ima torej vse vajeti v svojih rokah. Zamrznile so se nekatere okoljske dajatve, nekatere so ostale, bojda zaradi kontinuitete projektov pod okriljem Eko sklada. Ostaja še DDV, predvsem pa trošarine. Povsem proste roke pa ima vlada pri določanju količine biokomponente v dizlu. Slednje se še ni dotaknila – pa bi se brez večjih težav lahko.

Andrej Žitnik

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Evropska komisija predlaga ustanovitev ministrstva za demografijo, ne le urada

Medtem ko v Evropi narašča kakovost življenja, se soočamo...

Ubila je tjulnja, ki ga je poskušala rešiti

Na spletu je zaokrožil žalosten posnetek poskusa reševanja tjulnja,...

ISIS med ramazanom napoveduje teroristične napade po Evropi

Samooklicana Islamska država je ponovno prevzela odgovornost za napad...

Politična analitika: Gre za njeno nesposobnost, ne za to, da je tujka

Včerajšnja interpelacija Emilije Stojmenove Duh ni postregla z njenim...