fbpx

To so “hudo zaskrbljeni” državljani Slovenije, nekateri izmed njih protestniki, ki so spisali pismo in ga poslali v Bruselj!

Spomenka Hribar, Vlado Miheljak, Boris A. Novak, Slavko Splichal (Foto: STA)

Nekateri se očitno še kar ne morejo sprijazniti, da ni na oblasti leva vlada, zato se poslužuje znanega modusa operandi. Skupina 166 “hudo zaskrbljenih” državljanov se je namreč po poročanju STA odločila, da piše v Bruselj in pozove, da naj ta stopi v bran demokraciji v Sloveniji. Ko človek vidi, da so se med podpisniki, ki poskušajo ustvarjati vtis, kako naj bi živeli v diktaturi tipa Severna Koreja, znašli privilegiranci tipa Spomenka Hribar, Vlado Miheljak, Boris A. Novak in Slavko Splichal, človek takoj vidi, kam pes taco moli.

V bizarnem pismu, ki je bilo naslovljeno na predsednike osrednjih institucij EU, so podpisniki opozorili, kako naj bi bila demokracija v Sloveniji ogrožena in pozvali Bruselj, naj si ta ne zatiska oči. “Prepričani so, da bi neaktivnost Evropske unije dodatno spodkopala demokratične vrednote, na katerih je bila ustanovljena, so danes sporočili iz Foruma za demokracijo,” poroča STA.

Med drugim so v stilu Tanje Fajon izrazili zaskrbljenost zaradi skupne usode prihodnosti EU v času slovenskega predsedovanja Svetu EU. Po njihovem naj bi namreč predsedovanje na simbolni ravni škodovalo zavezi EU k demokratičnim vrednotam. STA ne razkriva vseh posameznikov, ki so se podpisali pod zaskrbljeno pismo. Med prvopodpisanimi (po poročanju Foruma za demokracijo naj bi jih bi bilo 167) so se znašli Rudi Rizman, Jernej Amon Prodnik, Spomenka Hribar, Vlado Miheljak, Boris A. Novak, Slavko Splichal in Milena Zupančič. “Pismo je podprl tudi ameriški “intelektualec” Noam Chomsky,” še navaja STA.

Foto: STA

Kaj bolj podrobnega glede vsebine pisma ni znanega, glede na to, da pa gre za še eno izmed mnogih pisem s strani leve smetane, ki ji aktualna desno sredinska oblast ne odgovarja, je jasno, da gre zagotovo za ponavljanje ena in istih floskul v smislu, kako naj bi bile kršene človekove pravice, medijska svoboda itd.. Ker pa je realnost povsem drugačna, je boljše če hišna agencija leve elite-STA ne razkriva same vsebine. S tem bi se namreč podpisniki le osramotili, državljani namreč vedo, kakšno je resnično stanje v državi. Kdor spremlja javno hišo RTV Slovenija in spremlja osrednje medije, lahko vidi, da ti na dnevni ravni obračunavajo z vlado, zato je resnično bizarno in absurdno, da kdo zatrdi, da Slovenija predstavlja diktaturo.

STA ima jasne prioritete poročanja
Seveda ne čudi, da o poslanem pismu poroča STA. VIP gostje na proslavi ob njeni 30-letnici, kot so zadnji predsednik Komunistične partije Slovenije Milan Kučan, nekdanji predsednik republike Danilo Türk in predsednik Računskega sodišča RS Tomaž Vesel, namreč dokazujejo, kako STA določa svoje prioritete pri poročanju. Če se obrega ob vlado, je nujno, da se o tem poroča, četudi le v nekaj stavkih. Še posebej zato, ker je med sopodpisniki tokratnega pisma zagrizena antijanšistka in ljubljenka zadnjega partijskega šefa Kučana Spomenka Hribar, kateri je ljubljanski župan Zoran Janković nedavno podelil naziv častne meščanke Mestne občine Ljubljana. Hribarjeva je v preteklosti sicer dala vedeti, da podpira delo vlade Marjana Šarca, saj naj bi ta po njenem mnenju kljub temu, da je bila manjšinska, nekoliko delovala.

Foto: STA

Boris A. Novak ni manjkal med Jenullovimi protestniki
Slovenski dramatik in esejist Boris A. Novak je že večkrat napadel aktualno vlado. Spomnimo. Pojavil se je že kot prvopodpisani pod zahtevo sedmih predstavnikov slovenskega PEN kluba, kjer so v strahu pred izgubo privilegijev navajali: “Ustrezni državni organi morajo poskrbeti za dostojno življenje umetnic in umetnikov, znanstvenic in znanstvenikov, intelektualk in intelektualcev, saj je od njih v kar največji meri odvisna prihodnost naše družbe.” V levičarskem tedniku Mladina je zapisal, kako naj bi Slovenija postala vse bolj podobna satelitski Weimarski republiki: “Vodilni politiki tega subalpskega Weimarja na stežaj odpirajo vrata kontrolnih vzvodov demokratičnega družbenega reda paravojaški drhali, bodočim ministrom Orbanove satelitske eksekutive pa pri tem kot poslušen in lepo oblečen ministrant streže predsednik države.” Glede na to, da smo ga lahko večkrat videli na protivladnih protestih, njegov podpis pod pismo niti najmanj ne preseneča.

Boris A. Novak na neprijavljenih protivladnih protestih (Foto: Twitter)

Priviligirani “zaskrbljeni” državljani, nekateri izmed njih protestniki, spisali pismo in ga poslali v Bruselj
Podpisnika Vlado Miheljak in Slavko Splichal sta profesorja na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Miheljak je v eni izmed svojih kolumn v Mladini pozval k linčanju poslancev DeSUS-a in SMC-ja in to prav v času uspešne bitke vlade s koronavirusom. S tem je dal vedeti, da ni dvoma v to, da želijo levičarski aktivisti rušiti demokratično izvoljeno oblast in s tem pravno državo. Podpisal se je tudi pod javno pismo z naslovom “Posegi vlade v ustanove nadzora so dokaz avtoritarne oblasti”. Redni profesor na FDV in član katedre za novinarstvo Splichal je maja lani v pisni izjavi izrazil zaskrbljenost “zaradi različnih oblik podrejanja novinarstva ter poniževanja novinark in novinarjev, ki so z nastopom nove vlade postale del vsakdana.” Podal je prepričanje, da naj bi vladajoča politična stranka zlorabljala politično in odločevalsko moč. V preteklosti je bil prvopodpisani pod pismo predsedniku republike Borutu Pahorju, v katerem so ga pozivali k odstopu, še pred tem se je podpisal pod pismo, s katerim se je nasprotovalo njegovi ponovni kandidaturi. Februarja lani tako ni bilo presenečenje, da se je Splichalov podpis znašel tudi pod javnim pismom 75 privilegirancev z naslovom “Obvarujmo občutljivo slovensko demokracijo pred avtoritarno oblastjo!”

Seznam podpisnikov:
Jernej Amon Prodnik, Milica Antić Gaber, Zdenka Badovinac, Janja Batič, Marcela Batistič Zorec, Milena Mileva Blažić, Bojan Borstner, Janez Bregant, Sanja Cukut Krilić, Petra Čeferin, Sonja Černčič Lagerwall, Zdenka Čerin, Aleš Črnič, Nenad Čuš Babič, Boštjan Derganc, Mihael Dešman, Andrej Detela, Marica Dietrich, Mojca Dobnikar, Ljubica Došler Stare, Srečo Dragoš, Ivo Ercegović, Miran Erič, Sanja Fidler, Božidar Flajšman, Miha Fošnarič, Smiljana Gartner, Ivan Gerlič, Tadej Glažar, Petja Grafenauer, Tatjana Greif, Tomaž Grušovnik, Mira Hladnik, Miran Hladnik, Spomenka Hribar, Miloš Ivančič, Janez Janša, Marija Javornik, Maca Jogan, Savin Jogan, Jernej Kaluža, Božidar Kante, Simon Kardum, Žiga Kariž, Bogdan Kastelic, Dušan Keber, Friderik Klampfer, Matjaž Klemenčič, Peter Klepec, Igor Koršič, Zdenko Kodelja, Diana Koloini, Suzana Koncut, Igor Koršič, Barbara Korun, Katja Košir, Bogomir Kovač, Gorazd Kovačič, Krištof Jacek Kozak, Lev Kreft, Vlasta Kregar, Marko Lah, Tamara Lah Turnšek, Kaja Lipnik Vehovar, Janko Lozar Mrevlje, Andrej Lukšič, Matic Majcen, Marko Marinčič, Jasna Mažgon, Gašper Medvešek, Urša Menart, Metka Mencin, Jože Mencinger, Vlado Miheljak, Vinko Möderndorfer, Milan Mrđenović, Matjaž Mulej, Danilo Muršec, Rajko Muršič, Bojan Musil, Boris A. Novak, Irena Novak Popov, Tanja Oblak Črnič, Boris Ostan, Nina Ostan, Izidor Ostan Ožbolt, Alen Ožbolt, Stane Pejovnik, Ivana Petan, Iztok Peterin, Dragan Petrovec, Gašper Pirc, Jože Pirjevec, Andrej Pleterski, Dušan Plut, Jasna Podreka, Martin Pogačar, Milko Poštrak, Arjan Pregl, Martin Premk, Dušan Radonjič, Barbara Rajgelj, Nada Ravter, Danijel Rebolj, Tanja Rener, Božo Repe, Rado Riha, Rudi Rizman, Jana Rošker, Mitja Sardoč, Peter Simonič, Aleksander Skaza, Remzo Skenderović, Boris Sket, Božidar Slapšak, Svetlana Slapšak, Marjan Smrke, Brane Solce, Slavko Splichal, Zora Stančič, Boris Stanič, Maša Stanič Valentinčič, Niko Stare, Rok Stergar, Niko Šetar, Andrej Šorgo, Iztok Šori, Ivan Šprajc, Darko Štrajn, Damijan Štefanc, Martina Šuhel, Jelica Šumič Riha, Peter Tancig, Simona Tancig, Lidija Tavčar, Borut Telban, Marjan Toš, Niko Toš, Suzana Tratnik, Igor Triller, Tanja Tuma, Andrej Ule, Peter Umek, Mojca Urek, Petra Varl, Tomaž Vec, Arne Vehovar, Valerija Vendramin, Matjaž Vesel, Boris Vezjak, Aleš Vodopivec, Barbara Vodopivec, Nina Vodopivec, Lea Vrečko, Joso Vukman, Branka Wraber, Tomaž Wraber, Darij Zadnikar, Katja Zakrajšek, Anja Zalta, Simona Zavratnik, Milena Zupančič, Tomaž Zupančič, Pavel Zgaga, Igor Ž. Žagar, Beti Žerovc, Igor Žiberna

Slavko Splichal (Foto: posnetek zaslona)

Če se kdo vpraša, kako je to mogoče, da so na STA spisali udarno novico o pismu, ki je romalo v Bruselj, je odgovor na dlani. Peščica privilegirancev ima namreč vseskozi dostop do mainstream medijev, s pomočjo katerih vršijo pritiske na vlado in prodajajo zlajnano zgodbo, kako naj bi vila vlada tista, ki naj bi vršila pritisk na medije. Če bi jih v Bruslju zanimalo stanje v Sloveniji, bi potrebovali le pogledati večerna poročila in novice, pa bi jim bi bilo takoj jasno, kako levica “blefira” za namene notranjega obračunavanja na političnem parketu. Žalostno pa je, da je želja po oblasti tako velika, da jim sploh sploh ni mar, da s tem blatijo domovino Slovenijo, ki bo kmalu prevzela predsedovanje Svetu EU.

Sara Kovač