Slovenija je v sodelovanju z evropskimi institucijami in solidarnostjo držav članic v času svojega predsedovanja dosegla kar nekaj uspehov. Uspeh je dosegla pri okrepitvi odpornosti EU na različne krize in pripomogla k okrevanju držav po pandemiji in digitalni preobrazbi, prav tako pa je dosegla napredek na področju varnosti evropskih državljanov, boljših delovnih razmer in evropski perspektivi svoje soseščine. Vse to je bilo zasnovano pod sloganom “Skupaj. Odporna. Evropa.”.
Slovenija je imela kot predsedujoča država pomembno vlogo pri prispevanju k okrepitvi odpornosti EU na prihodnje zdravstvene krize, naravne nesreče, kibernetske napade in druge grožnje, ki pretijo EU. Pripomogla je k pospešenemu okrevanju EU po pandemiji covida-19, velik korak pa je naredila tudi na področju digitalizacije.
Boljše delovne razmere
Pod slovenskim vodstvom je bil dosežen kompromis o direktivi o ustreznih minimalnih plačah, s katero bodo zagotovljene pravične delovne razmere v EU, prav tako pa so dosegli splošni pristop o direktivi o preglednosti plačil, z namenom preprečevanja diskriminacije in zagotavljanja pravice do enakega plačila žensk in moških za enako delo ali delo enake vrednosti. Prvič je bil sprejet tudi evropski model športa, leto 2022 pa je razglašeno za evropsko leto mladih. Slovenija pa je v Svetu EU vodila tudi razpravo o vladavini prava.
Dosežen tudi zahteven dogovor o skupni migracijski politiki
Eden od doseženih uspehov na predsedovanju je bilo tudi zagotavljanje varnosti v EU v povezavi z razmerami v Afganistanu in na meji z Belorusijo. Skupno besedo pa so pod slovenskim vodstvom v Svetu EU našli tudi glede skupne migracijske in azilne politike EU, vstopu Hrvaške v schengensko območje ter potrditvi evropske prihodnosti za partnerice Zahodnega Balkana.
Okrevanje gospodarstva in zdravstvo
Potrjenih je bilo 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost, z namenom hitrejšega okrevanja gospodarstva, sredstva pa bodo namenjena tudi odpornosti, zelenemu prehodu in digitalizaciji in v splošnem boljši kakovosti življenja v EU. Glede na ranljivost zdravstvenih sistemov, ki jo je izpostavila pandemija, so zaradi boljše pripravljenosti v prihodnosti, v primeru, da se pandemija še kdaj ponovi, pod vodstvom Slovenije v Svetu EU dosegli pomembne mejnike za boljšo pripravljenost. S tem bo zagotovljena okrepitev sistemov, ki zagotavljajo zadostno količino zdravil in medicinskih pripomočkov, medsebojno sodelovanje držav članic za učinkovito in hitro omejitev lokalnih izbruhov nalezljivih bolezni in skrb za pravočasno in učinkovito ukrepanje v primeru izrednih razmer v javnem zdravju.
Prehod na zeleno in pomembni dosežki na področju digitalizacije in kibernetske varnosti
Slovensko predsedstvo je po dvajsetih letih doseglo nov dogovor o upravljanju Evropskega raziskovalnega prostora, kar bo omogočilo večjo učinkovitost raziskav in inovacij, hitrejše odzivanje na ključne izzive družbe in večje učinke za evropske državljane. Z dogovorom o prehodu na zeleno pa je bila Slovenija uspešna pri dogovorih vezanih na kmetijstvo, prehrano in okolje. Ker vedno bolj prehajamo v obdobje digitalizacije, je zaradi kibernetske varnosti Svet EU potrdil direktivo o ukrepih za visoko skupno raven kibernetske varnosti v Uniji, ki predstavlja del svežnja ukrepov za izboljšanje odpornosti in odzivanja na incidente. Ker so se spletne platforme v zadnjem desetletju namreč močno razširile in zavzele osrednjo vlogo v življenju državljanov in podjetij, saj prek njih komuniciramo, se informiramo ali poslujemo, je bilo potrebno sprejeti tudi regulative za zaščito potrošnikov, v čemer je bila Slovenija prav tako uspešna, saj je bilo pod njenim vodstvom sprejetih kar nekaj uredb in aktov, ki zagotavljajo varnost in boljšo učinkovitost digitalizacije in digitalnega poslovanja.
Tanja Brkić