Psiholog Perko jasno in odločno: “Z otroki eksperimentirajo!”

Nekateri psihologi trdijo, da med otroki, ki odraščajo z očetom in mamo, ter otroki, ki odraščajo v istospolnih skupnostih, razlike ne obstajajo. Andrej Perko pa pravi, da so psihologi marsikaj zamolčali; na tak način z otroki eksperimentirajo. Odrasli, ki so kot otroci živeli z dvema homoseksualcema, lahko utrpijo mnoge travmatične izkušnje in ne morejo oblikovati lastne identitete.

Andrej Perko je psiholog in psihoterapevt, ki nadaljuje delo legendarnega dr. Janeza Ruglja. Z njim smo se pogovarjali o vlogi očeta, moškega pri razvoju identitete otroka.  Kako naj fantek postane moški ob ženski? “Mora se zgledovati po moškem idealu – on mora biti predmet identitete, da gre  lahko otrok v moški svet. Če je v njegovem življenju kakšen učitelj ali vzgojitelj, potem ima še nekaj možnosti, da se reši,” razlaga Perko o pomembnosti vloge moškega lika v družini.

Kakšne posledice ima odraščanje v istospolni skupnosti za psihični razvoj otroka?
“Si ne znam predstavljati, to je ta norost, ki se dogaja danes.” Psihologi že lahko govorijo, da ni nobenih razlik. Zamolčijo pa to, da se majhen otrok prilagodi okolju, v katerem živi. Perko pravi, da o tem, kakšne posledice čakajo te otroke v prihodnosti, ne razmišlja nihče.

“Če je družina sestavljena iz dveh ljubečih homoseksualcev – dveh očetov ali dveh mater – je logično, da pri otroku ne bo razlik, to kaže že zdrava pamet. Bodo pa kasneje v življenju, kar povedo mnogi odrasli ljudje, ki so živeli v homoseksualnih družinah. Oni govorijo o hudih posledicah – da ne vedo, kdo sploh so, da si niso mogli izoblikovati lastne identitete, zlasti ne seksualne,” pojasnjuje Perko. 

Na tak način z otroki eksperimentiramo
Perko pravi, da je tu stroka zelo jasna, saj razvojna psihologija zelo jasno govori o otrokovem razvoju, psihologi pa sedaj marsičesa ne povedo. “Ne vem, ali se bojijo ali kaj je razlog.” Prav tako navaja, da ne obstaja še nobena resna raziskava, ki bi natančno opredelila posledice odraščanja v homoseksualni družini, saj takšnih podatkov še nimamo. Potrebno bi bilo raziskovati majhne otroke, mladostnike v puberteti in odrasle ljudi, da bi lahko dobili celostno sliko posledic, ki jih prinaša odraščanje v istospolni družini. Šele tako bi lahko imeli verodostojno primerjavo, kaj je in kaj ni.

“Ni dovolj, da proučujemo samo majhne otroke, saj je logično, da pri njih ne bo razlik. Torej eksperimentiramo. Homoseksualni lobiji so tako močni, da so to dosegli,” navaja Perko.

Oče in mati sta tista, ki lahko otroku omogočita optimalen razvoj
Sam pravi, da ne nasprotuje istospolnim porokam ali življenjskemu stilu, ampak da “se moramo zavedati, da otroci niso človekova pravica. To prodajajo kot otrokovo pravico, pa vendar vsi vemo, da to ni res. O tem je že odločalo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je jasno odločilo, da to ne drži. Kaj pa pravice otrok? Do sedaj je bilo tako, da se mora tudi družba potruditi, da otroku omogoča optimalen razvoj. In s tega vidika je logično, da sta oče in mati tista, ki mu lahko omogočita optimalni razvoj.”

A. D.