Župan Občine Škofljica Ivan Jordan se je odločil, da bo razpis raje podelil Jankovićevemu javnemu zavodu Lekarna Ljubljana kot zasebniku. S tem je oškodoval sredstva občine, omejeval zasebno podjetniško pobudo in konkurenco ter utrdil monopol Lekarne Ljubljana za 25 let.
Obveščeni smo bili o skrajno nenavadnem in nezakonitem početju župana Občine Škofljica Ivana Jordana, ki je po vseh zbranih podatkih z javnim zavodom Lekarna Ljubljana, ki ga je takrat vodil še Jankovićev čudežni deček Marko Jaklič, sklenil pogodbo o izvajanju lekarniške dejavnosti, ne da bi bil predhodno objavljen javni razpis, kot to zahteva zakonodaja. S tem dejanjem občine je bil že vnaprej izbran favoriziran ponudnik lekarniških storitev.
Občina Škofljica je 14. 7. 2011 objavila namero za oddajo stavbne pravice s sklenitvijo neposredne pogodbe, za kar pa mora ponudnik izpolnjevati posebne pogoje, ki niso bili doseženi, a je občina pogodbo z Lekarno Ljubljana kot edinim ponudnikom – kar mimo vseh predpisov – vseeno sklenila.
Zaprt in diskriminatoren javni razpis
Občina Škofljica je na ta način kršila zakonodajo, ki ureja stvarno premoženje države in lokalne skupnosti, saj je bil v nameri za oddajo stavbne pravice dodan povsem diskriminatoren pogoj, ki subjektom zasebnega prava onemogoča prijavo na razpis za izvajanje lekarniške dejavnosti. Prav tako Občina Škofljica ni sooustanovitelj javnega zavoda Lekarna Ljubljana, zato je nedopustno, da se le-ta širi v občine izven območja svojega delovanja. V primerih, ko obstaja interes za izvajanje lekarniške dejavnosti, mora občina podeliti koncesijo ali pa ustanoviti lasten javni zavod.
Škodljive posledice za občino in gospodarstvo
Poleg nedopustnih pogojev je Občina Škofljica stavbno pravico Lekarni Ljubljana podelila v brezplačno uporabo. Na ta način so oškodovana javna sredstva, saj bi z razumno najemno pogodbo z zasebnikom občina v 25 letih pridobila dovolj sredstev za vrtec ali katero drugo dejavnost, za katere ponavadi zmanjka denarja. Že drži, da bo občina po izteku 25-letne pogodbe postala lastnica zgrajenega objekta Lekarne Ljubljana, vendar bi pod enakimi pogoji to lahko storil tudi zasebni investitor. Ravnanje župana Jordana je sporno tudi z vidika konkurenčnosti, saj onemogočanje zasebnih koncesionarjev vodi v pojav nelojalne konkurence, ki je kazniva po kazenskem zakonu, prepoveduje pa jo tudi ustava in evropska zakonodaja. Po vseh kriterijih gre v tem primeru za nedovoljeno državno pomoč, pogodba Občine Škofljica z Lekarno Ljubljana pa bi morala biti po zakonu o omejevanju konkurence nična.
Dodelitev stavbne pravice Občine Škofljica Lekarni Ljubljana in geografski monopol, ki ga slednja ima, je pod drobnogled prevzel direktorat Evropske komisije DG COMP, ki kontrolira nedovoljene državne pomoči in nezakonita omejevanja konkurence.
Primer je Evropska komisija prevzela zaradi neodzivnosti Agencije za varovanje konkurence RS, ki se do sedaj ni odzvala na predstavljeno omejevanje konkurence, četudi so gradivo dobili že pred več kot mesecem dni.
Župan Jordan nagajal tudi na Lavrici
Podoben primer z ravnanjem župana Jordana so imeli koncesionarji lekarniške dejavnosti tudi na Lavrici, ko so želeli odpreti podružnico, ki bi prav tako spadala pod Občino Škofljica. V poslovni prostor, kjer bi morala stati lekarna, so zasebni koncesionarji prek zasebnega investitorja vložili veliko sredstev in podali vlogo na Ministrstvo za zdravje za verifikacijo nove lekarne. Težava je zopet nastala pri Občini Škofljica, ki je vztrajno zavračala izdajo soglasja za opravljanje dejavnosti. Zaradi vsega naštetega so lastniki že leto in pol brez dejavnosti, prostori samevajo, investitorji pa tudi čakajo, da se jim investicija nekoč povrne. Občani Lavrice so zaradi ravnanja župana Jordana ustanovili Neodvisno listo Naša Lavrica in zbirali podpise, kar kaže na močan interes po odprtju lekarne v Lavrici.
Izpostaviti je potrebno tudi sodbo sodišča EU C-367/12, v kateri je Sodišče EU odločilo, da se tudi v primeru, kadar so določene omejitve konkurence oziroma izdaja predhodnih dovoljenj v lekarniških sporih dopustne, ne sme in ne more omejevati svoboda ustanavljanja.
Zaradi Jordana že bankrotirale Moje Lekarne
Še preden je Ivan Jordan postal župan Občine Škofljica, je na tistem območju lekarniško dejavnost opravljala Staša Kastelic s podjetjem Moja lekarna, ki je imelo koncesijsko pogodbo za opravljanje lekarniške dejavnosti sklenjeno za osem let. Takoj po izvolitvi Ivana Jordana na mesto župana Škofljice in še pred iztekom koncesije, jim je ta brez kakršnihkoli razlogov prekinil koncesijsko pogodbo. Takoj za tem je njeno mesto brez javnega razpisa zasedla Lekarna Ljubljana, podjetje Staše Kastelic Moja lekarna pa je pristalo v stečaju.
Upravno sodišče: Širjenje Lekarne Ljubljana je nedopustno
Agresivno širjenje javnega zavoda Lekarna Ljubljana v tuje občine je pred pol leta končalo upravno sodišče, ki je ustavilo odprtje njihove poslovalnice v Litiji, še vedno pa nimajo dovoljenja za prodajo zdravil v Postojni. Kot temeljni razlog je sodišče izpostavilo, da javni zavod, ki opravlja svojo dejavnost na določenem območju, ni stvarnopravno legitimiran za odprtje nove lekarne na drugem območju. Po tej analogiji bi moralo sodišče ustaviti vsakršne dejavnosti Lekarne Ljubljana kot tudi župana Občine Škofljica Ivana Jordana, ki že leta zavestno krši predpise in uničuje zasebno podjetniško pobudo.
Lekarna Ljubljana krpa Jankovićevo proračunsko luknjo
Nenormalnost slovenskega gospodarskega prostora se kaže predvsem skozi dominantnost državnega kapitalizma nasproti zasebnemu. Izkoriščanje javnih zavodov za prevladujoč položaj na trgu je najbolj brutalen ravno na lekarniškem področju, kar je v popolnem nasprotju z vlogo javnih zavodov. Ti namreč ne pridobivajo dobička, temveč presežek, ki gre v občinski proračun. V Mestni občini Ljubljana javni zavod Lekarna Ljubljana to s pridom izkorišča, saj ne deluje kot zavod, temveč se obnaša kot podjetje in s prevladujočim položajem ogroža zasebne lekarne. Sicer v javnosti radi razglašajo, da delujejo v javnem interesu, vendar te floskule vedno plačajo končni uporabniki skozi dražje in manj kvalitetne storitve. V normalnih pogojih bi morale vse lekarne delovati kot družbe z omejeno odgovornostjo ter med seboj tekmovati pod enakimi pogoji – s ceno in kvalitetnimi storitvami. Zavode pa bi morali ustanavljati tam, kjer ni tržnega interesa in je potreba po lekarniških storitvah vseeno prisotna.
Župan Janković se tako požvižga na vso zakonodajo in načela tržne logike ter raje zlorablja javne zavode izključno za krpanje velike proračunske luknje, ki jo je skopal kot “najboljši menedžer na svetu“.
M. P.