Trgovinska zbornica Slovenije (TZS) je kmetijsko ministrstvo pozvala, naj začasno ustavi projekt primerjanja cen osnovnih živil. Z ministrstvom so se že dogovorili za sestanek, na katerem bodo preučili strokovna vprašanja, da bi preprečili nepravilnosti in napake v popisu cen, so sporočili z zbornice. “Nepravilnosti in napake, na katere opozarjajo trgovci, se kažejo kot primerjava med seboj neprimerljivih izdelkov, napačni so popisi cen, napačne so slikovne oznake in še bi lahko naštevali. Vse našteto se že zdaj odraža v obliki nepopravljive škode, ki nastaja trgovskim družbam. Obenem potrošniki dobivajo napačne, tudi zavajujoče informacije, ki potencialno vplivajo na njihovo nakupno odločitev,” so opozorili.
Zaradi vladne primerjave cen osnovnih živil so protestirale trgovine Tuš, Hofer in Spar – pri popisu so namreč številne nepravilnosti, ki jih glede na vrednost košarice neustrezno umeščajo, napake so sporočili izvajalcu popisa. “Za testenine je bil narejen popis blagovne znamke Barilla po ceni 2,98 evra na kilogram, kar zagotovo ni najcenejša izbira. V ponudbi imamo polžke Cucina Nobile po ceni 1,19 evra na kilogram. Za maslo je bila popisana najdražja izbira (Maslo Irish butter po ceni 2,69 evra na 250 gramov), v ponudbi pa imamo tudi druge ugodnejše izbire, med drugim avstrijsko čajno maslo po ceni 2,39 evra na 250 gramov,” so pri Hoferju navedli primerjave. Spar pa je med drugim opozoril, da v popisu niso bili upoštevani različni popusti in akcije, ki jih ob določenih dneh ponujajo trgovci. “Menimo, da se bodo kupci o cenah najverjetneje še vedno primorani informirati iz letakov,” so dodali. V Tušu so prepričani, da je nemogoče vzpostaviti metodologijo, ki bi omogočala korektno primerjavo cen.
Blamažo slovenske vlade so opazili tudi pri sosedih – hrvaški tportal je poročal o objavljanju cen osnovnih živil, ob čemer redno prihaja do napak, tako da se trgovine ves čas pritožujejo in popravljajo objavljene napake. “Slovenska vlada je odprla spletno stran, na kateri lahko državljani primerjajo cene 15 skupin osnovnih živil. Namen je trgovce odvrniti od previsokih podražitev, a projekt je že na začetku naletel na težave. Trgovci, ki so pristali na sodelovanje v projektu, namreč vsak dan pošiljajo popravke cen, ki so bile po nalogu vlade očitno napačno zapisane,” so zapisali. Spomnimo, kmetijska ministrica Irena Šinko je ob predstavitvi projekta poudarila, da je reševanje podražitev v prehranski verigi ena od prednostnih nalog vlade Roberta Goloba. Zato uvajajo, kot je dejala, ‘mehko regulacijo’. Do 1. marca prihodnje leto naj bi na spletni strani Naša super hrana vsak teden osveževali seznam cen osnovnih živil. “Na ta način bodo kupci dobili jasen pregled, da se bodo lahko odločili za nakup določenega izdelka,” je pojasnila genialno idejo vlade, kako se spopasti z draginjo.
TZS je v dopisu, naslovljenem na ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gospo Ireno Šinko, opozorila na zaskrbljujoče odzive trgovskih družb, ki jih je MKGP vključilo v projekt “Primerjalnik cen osnovnih živil” in “Gov.siDraginja”. Trgovske družbe so opozorile na napake pri popisovanju ciljnih živil, na napačne slikovne oznake, napačno navedene cene in še bi lahko naštevali. Zagotovitev med seboj primerljivih izdelkov je ključna, izpostavljajo trgovci. Pri primerjavi cen z drugimi državami je treba upoštevati različne stopnje davka na dodano vrednost. Kot primer so navedli testenine, za katere potrošniki v Italiji plačajo 4-odstotni davek na dodano vrednost, na Hrvaškem 25-odstotnega, v Sloveniji pa je, kot vemo, davek na dodano vrednost 9,5-odstoten. To vse kaže na potrebo po pravilni interpretaciji cen, so med drugim zapisali tudi v izjavi za javnost.
Dobro jutro na @PlanetTV , gostijo strokovnjakinjo iz zveze potrošnikov Slovenije, kjer že lep čas lahko najdemo primerjalnik cen živil. Čemu naša @vladaRS zapravlja davkoplačevalski denar? pic.twitter.com/KrNbynhpNb
— Feliks Poglajen (@FeliksPoglajen) September 22, 2022
Tudi hrvaški mediji so opozorili, da je projekt že na začetku naletel na težave – cene so namreč pisali tajni kupci, ki jih je honorarno najelo podjetje, ki ga je na javnem razpisu izbrala vlada, a dela v resnici niso opravili pravilno. Javnost vznemirjajo tudi številna druga vprašanja, na primer, zakaj se je projekt podražil v zadnjem hipu zaradi dodajanja petih sezonskih izdelkov in zakaj so skrivni kupci dejansko kupovali izdelke in ne le navajali cen, še piše tportal, ki dodaja, da je projekt doslej stal 58 tisoč evrov, če bodo izdelke še odkupovali, pa naj bi se ta cena še zvišala. Seveda ni treba posebej omenjati, da je javno mnenje o dotičnem projektu milo rečeno porazno. Ljudje se sprašujejo, komu naj bi bila vladna primerjava cen sploh namenjena – potrošniki imajo iskanje ugodnejšega nakupa namreč v mezincu – in očitno jim gre to precej bolje od teh, ki so za to plačani. Mnogi menijo, da nas ima vlada Roberta Goloba za norca in da je to povsem nepotreben projekt, ki nekoliko spominja na makete.
Sara Bertoncelj