Udba spremljala korespondenco ameriških inženirjev, ki so gradili jedrsko elektrarno Krško: Najbolj jih je motil komunistični nepotizem v smislu: “Če nisi v partiji, ni službe, če si v partiji, si lahko tudi nesposoben”

Foto: STA

Leta 1974 se je začela gradnja jedrske elektrarne Krško (NEK) v sodelovanju takrat Socialistične Republike Slovenije in Socialistične Republike Hrvaške. Pri gradnji je sodelovalo ameriško podjetje Westinghouse, kar pa je povzročalo skrbi jugokomunističnim oblastnikom. Služba državne varnosti je tako imela opravka na dveh različnih frontah: po eni strani so želeli preprečiti infiltracijo zahodnih vohunov, po drugi pa so se morali spopadati z vedno močnejšim nasprotovanjem izgradnji NEK s strani zelenih, ki se je še okrepilo po černobilski katastrofi.

Gradnja NEK se je spopadala z več vrst težavami, o čemer so poročali tudi izvajalci Westinghousa nazaj v Pittsburgh. A če so se določene stvari Američanom zdele problem, so pripadniki Udbe, ki so prestregli in prebrali njihova sporočila, to skušali zaviti v celofan, da bi pred resnico zaščitil komunistično partijo.

Udba pa med gradnjo NEK po pisanju Expressa ni imela težav zgolj z ameriškimi gradbinci, ki so bili kritični do komunističnega sistema, in preprečevanjem infiltracije ameriških vohunov, temveč je bila informacijsko vojno tudi z zelenimi aktivisti, ki so prek od države potrjenih medijev ustvarjali odpor do jedrskega programa SFRJ, ki se je še posebej okrepil po černobilski katastrofi leta 1986.

Za Američane največji problem komunistični sistem
Boji med Udbo in zelenimi aktivisti so se končali sredi 80-ih let, ko so komunistični oblastniki tudi uradno končali z ambicioznim programom gradnje še osmih jedrskih elektrarn v Jugoslaviji. Do danes je bila in ostala edina zgrajena jedrska elektrarna Krško.

Udba likvidirala še leta 1986! Danica Glavaš, ki je preživela napad komunistov: “Najprej so me poskušali z nožem zabosti v usta, nato so me v obraz”

Lahko bi rekli, da so zmagali zeleni aktivisti, a bližje resnici je, da gradnja jedrskih elektrarn stane, Jugoslavija pa se je v 80-ih letih soočala z vedno večjimi finančnimi težavami, ki jih je povzročilo igračkanje z ekonomijo na vrhu komunistične partije.

“Ni nobenega dvoma, da je projekt Krško poln težav,” so zapisali pri Westinghousu v svojem poročilu, kjer so navedli, da so skušali določene težave predvideti in jih odpraviti, a da je največja težava ravno politični sistem. “Vključeni sta dve republiki. O stopnji sodelovanja in razumevanja na višjih nivojih pa bi se dalo debatirati. To je zelo občutljivo področje, na katerem za Westinghouse ne bi bilo smotrno poskušati karkoli za direktno reševanje problemov, čeprav smo prepričani, da se velik del naših težav skriva prav tu,” so napisali v svojem poročilu.

Če nisi v partiji, ni službe, če si v partiji, si lahko tudi nesposoben
Pri SDV so tako uradne kot tudi neuradne trditve Američanov skrbno beležili. Tako poročajo, da je ameriški strokovnjak za nadzor kvalitete izvajanja Ernest Kuhn v svoji zasebni korespondenci pisal, da ne drži, da v Jugoslaviji ni brezposelnosti. Kuhn je imel prijatelja iz Jugoslavije, ki je bil inženir elektrotehnike, a ni mogel dobiti službe, saj ni pripadal komunistični partiji. Drugi prijatelj, ki je bil profesor na zagrebški univerzi, je bil prisiljen v igranje klavirja v hotelu, da bi imel dovolj za denarja za čez mesec.

KGB in UDBA – dve znani zgodbi umorov

Po drugi strani pa je Kuhnov prijatelj, ki je bil slab študent, kljub temu imel kar štiri ponudbe o zaposliti, ker je bil sam lokalni sekretar komunistične partije, njegov oče pa je bil partizan in je imel veze.

Kuhnova kritika Jugoslavije pa se ni ustavila pri nepotizmu. Izpostavil je slabe prakse in balkansko mentaliteto, ki kažejo, da delavsko samoupravljanje v praksi ne deluje. Kuhn je namreč opazil, da so nadzorniki odgovorni za vse, a imajo obenem zelo malo avtoritete in oblasti. Svoje trditve je Kuhn podkrepil s primeri delovodij, ki so končali v zaporu zaradi delavcev, ki so se ponesrečili na delovnem mestu, ker niso upoštevali opozoril o zaščiti na delovnem mestu.

Meščanska desnica in mladina
To so člani Udbe imenovali dokumentiranje “klasičnih in drugih oblik obveščevalne dejavnosti ameriških strokovnjakov, zaposlenih na tem projektu”. Težave pa so Udbi povzročali tudi določeni neposlušni mediji, ki so izpostavljali nevarnost jedrskih elektrarn. Tako so se v svojih poročili pritoževali, da mediji prenapihujejo alarmantne trditve, medtem ko dejstva, ki govorijo v prid gradnji NEK, nenehno postavljajo pod vprašaj. To je še posebej prišlo do izraza po černobilski katastrofi.

Zamolčane skrivnosti udbovca Janeza Zemljariča

Udba je za te aktivnosti okrivila ljudi na Hrvaškem, ki naj bi delovali s položajev “meščanske desnice, ki jo je najti med študenti in mladino”. Pri tem so sodelovali Omladinski radio 101, tednik Danas in skupina SVARUN, katerih namen naj bi bil “iskanje načinov, da se za vsako ceno kompromitira in slabi naš (komunistični) politični sistem”, so zapisali v svojem poročilu pri Udbi.

Ob tem so poudarili, da je prisotno tudi povezovanje z alternativnimi gibanji v SR Sloveniji, ki poteka preko Mladine, podpore služenju civilnega vojaškega roka in poskusov, da bi se jugoslovansko izvažanje orožja prikazalo kot licemerska zunanja politika. V skladu s tem naj bi nasprotniki jedrske energije celo trdili, da se pod inštitutom Ruđer Bošković v Zagrebu gradi tajna deponija za jedrske odpadke, ker bi se želelo Jugoslavijo prikazati kot državo, ki želi na skrivaj izdelati jedrsko orožje, kar bi lahko pomenilo, da se preneha z uvozom jedrske tehnologije v državo.

Ivan Šokić