Upor na vrhovnem sodišču: Sodniki od predsednika vrhovnega sodišča Florjančiča terjajo pojasnila zaradi sramote in škode, povzročene zaradi odziva v zadevi PRO PLUS

Predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič (Foto: STA)

Vrhovni sodniki Jan Zobec, mag. Rudi Štravs, Tomaž Pavčnik in Barbara Zobec so v zvezi z Zadevo Pro Plus na predsednika vrhovnega sodišča naslovili javno pismo, v katerem zaskrbljeno opozarjajo, da je ustavna demokracija v Sloveniji že zelo ogrožena. “Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča, pojasni, prosim, in javno povej, kdo je avtor te, od nikogar podpisane izjave, v čigavem imenu jo je objavil in če to nisi Ti, kako je mogoče, da se je brez Tvoje vednosti in odobritve znašla na spletni strani Vrhovnega sodišča in kako je mogoče, da govori v imenu celotne institucije. Ustvarjen je namreč vtis, da gre za stališče vseh vrhovnih sodnikov in sodnic, tudi nas, ki smo navedeni spodaj in ki se od nje odločno ograjujemo. Še več, ji globoko nasprotujemo, jo obsojamo in se nad njo zgražamo,” so v javnem pismu pisali predsedniku vrhovnega sodišča Damijanu Florjančiču, od katerega terjajo tudi pojasnila. 

Pismo so napisali v zvezi z izjavo z naslovom “V zadevi PRO PLUS Vrhovno sodišče poudarja: Spoštujemo tiste odločbe, ki prepričajo z argumentacijo”, ki je bila objavljena na spletni strani Vrhovnega sodišča. Z njo Vrhovno sodišče, ki je po Ustavi najvišje sodišče v državi, javnosti sporoča: “Neprepričljiva je argumentacija ESČP, da ne gre za postopek nadzora omejevanja konkurence, temveč za kaznovalni postopek, v katerem bi bilo potrebno na Vrhovnem sodišču izvesti ustno obravnavo”. Na začetku izjave je kot njen uvod in nekakšen moto navedeno naslednje: “Druge odločitve sodišč upoštevamo in jih, tam, kjer je to potrebno, vključujemo v svoje delo. Argumentacija ESČP je v konkretni zadevi neprepričljiva.” Vrhovno sodišče Strasbourškemu tribunalu kar povprek očita, da “ni v zadostni meri upoštevalo posebne določbe Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, po kateri tožnik v postopku sodnega varstva ne more navajati novih dejstev in predlagati novih dokazov (npr. zaslišanja prič).” Nato nadaljuje: “Da je glavna obravnava v postopku sodnega varstva po Zakonu o preprečevanju omejevanja konkurence izjema, je Vrhovno sodišče posebej opozorilo že v svojih drugih odločbah. Namenjena je namreč preizkusu ugotovljenega dejanskega stanja, ne pa ugotavljanju novih oz. drugačnih dejstev z novimi dokazi.”

Vrhovni sodniki se sprašujejo, kdo je sploh avtor izjave
Vrhovnemu sodniku so tako napisali: “Spoštovani predsednik Vrhovnega sodišča, pojasni, prosim, in javno povej, kdo je avtor te, od nikogar podpisane izjave, v čigavem imenu jo je objavil in če to nisi Ti, kako je mogoče, da se je brez Tvoje vednosti in odobritve znašla na spletni strani Vrhovnega sodišča in kako je mogoče, da govori v imenu celotne institucije. Ustvarjen je namreč vtis, da gre za stališče vseh vrhovnih sodnikov in sodnic, tudi nas, ki smo navedeni spodaj in ki se od nje odločno ograjujemo. Še več, ji globoko nasprotujemo, jo obsojamo in se nad njo zgražamo.”

Opozarjajo, da je Slovenija dolžna spoštovati odločitve mednarodnih sodišč
“Dobro veš, da je Slovenija ustavna demokracija, dobro tudi veš, da je slovenski pravni red prežet s človekovimi pravicami in z ustavnostjo, prav tako, da je Slovenija zavezana spoštovati mednarodne pogodbe in odločitve mednarodnih sodišč (8. člen Ustave), da nobene človekove pravice ali temeljne svoboščine, urejene v pravnih aktih, ki veljajo v Sloveniji, ni dopustno omejevati z izgovorom, da je Ustava ne priznava ali da jo priznava v manjši meri (peti odstavek 15. člena Ustave) ter končno, ne more Ti biti neznano, da imajo konvencijski pojmi avtonomne pomene, ki so lahko drugačni od tistih, ki so uveljavljeni v državah podpisnicah Konvencije in katerih razlaga je v izključni pristojnosti Strasbourškega sodišča,” so ga opomnili. Sodba ESČP, za katero Vrhovno sodišče javnosti sporoča, da je ne bo spoštovalo, ker da ga njeni razlogi ne prepričajo, je po besedah vrhovnih sodnikov pravzaprav rutinska sodba, v kateri je ESČP uporabilo konvencijsko ustaljen, utrjen in v številnih, več desetletij ponavljajočih se judikatih tega tribunala dodobra razložen pojem kazenska obtožba in kazenska sankcija.

Vrhovni sodnik Jan Zobec. (Foto: Demokracija)

Poudarjajo, da je “upor najvišjega sodišča v državi, razglašen urbi et orbi z izjavo na spletnih straneh Vrhovnega sodišča je zato bistveno več kot samo upor zoper sodbo v zadevi PRO PLUS zoper Slovenijo. Je upor zoper mednarodne obveznosti naše države, upor zoper Strasbourško sodišče, upor zoper Ustavo (8. in 15. člen), upor zoper človekove pravice, končno upor zoper članstvo Slovenije v Svetu Evrope in nazadnje, a ne najmanj, upor zoper temeljno vedenje o pravu.” Ne želijo ugibati, ali je šlo tu za neizmerno aroganco, tako, ki je po njihovih besedah ne premore niti Putinova Rusija (tam je ustavno sodišče ustavno pooblaščeno preizkusiti, ali je sodba ESČP, izdana zoper Rusijo, skladna z rusko ustavo, pri nas pa si prerogativo protiustavno in protikonvencijsko samovoljno jemlje kar Vrhovno sodišče samo, oziroma nekdo v njegovem imenu), za nezaslišan pravni analfabetizem, ali za kaj tretjega, dodajajo pa: “Naj bo eno, drugo ali tretje, sramota, ki je s tako izjavo storjena in ki po čudnem naključju sovpada s praznovanjem evropskega dneva pravosodja ter škoda, ki bo verjetno nastala – ne samo kot nadaljnje upadanje ugleda in kredibilnosti slovenskega vrhovnega sodišča ter sodstva nasploh, temveč tudi kot poglobitev nezaupanja evropskih in globalnih partnerjev v resnost in zanesljivost slovenskega pravnega sistema – sta veliki in težko popravljivi.”

Zobec, Štravs, Pavčnik in Zobčeva se od izjave distancirajo
Od izjave se omenjeni sodniki distancirajo in pojasnjujejo: “Ker podpisani sodniki nočemo biti del te zgodbe, se od nje odločno in javno ograjujemo, Tebe, predsednik, pa prosimo, da javno odgovoriš na zastavljena vprašanja ter sprejmeš ustrezne ukrepe zoper tiste, ki so odgovorni za nepojmljivo sramoto in za škodo, ki ji bo sledila. Če si to Ti, potem veš, kaj se od Tebe pričakuje.”

J. Ž.