fbpx

Ustanovitelj Inštituta 8. marec bo minister

Foto: STA

V DZ-ju pred pristojnim odborom poteka zaslišanje kandidata za ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, javnosti znanega kot ustanovitelja Inštituta 8. marec. Dejstvo, da o stanovanjski politiki, dolgotrajni oskrbi in ekonomski demokraciji v DZ razpravlja neizkušeni aktivist z Metelkove, je vse prej kot obetavno.

Kandidat za ministra za solidarno prihodnost oziroma nekdanji LGBTQ aktivist in ustanovitelj Inštituta 8. marec Simon Maljevac, ki od nastopa aktualne vlade deluje kot državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, je v svoji predstavitvi pred pristojnim odborom DZ-ja dobil priložnost, da razpravlja o pomembnih zadevah na področjih, s katerih nima nobenih izkušenj.

Golobova vlada vsekakor ni mogla ostati dolžna nevladnikom, ki so jo s svojim aktivizmom porinili na to pozicijo, kjer je danes. Kar tudi pojasnjuje dejstvo, zakaj je nekdanji LGBTQ aktivist z Metelkove, popolnoma brez izkušenj, dobil priložnost za zaposlitev na ministrstvu za delo ob Luki Mescu. Ne le to, poteguje se tudi za mesto ministra za solidarnost, vse to pa zahvaljujoč dejstvu, da je ustanovil Inštitut 8. marec. Nevladno organizacijo, ki deluje pod pretvezo solidarnosti, v bistvu pa se oglaša po potrebah levice, medtem ko molči takrat, ko bi se morala oglasiti. Inštitut 8.marec je bil ustanovljen januarja leta 2017. Ob ustanovitvi je direktorica sicer postala Nika Kovač. Poslanstvo inštituta je ob ustanovitvi Kovačeva opisala kot boj za pravičnejšo in enakopravnejšo družbo, vendar se glede na njihov boj za “enakost” zdi, da delujejo po principu – vsi enaki, vsi revni.

Nika Kovač in Simon Maljevac iz inštituta 8. marec (vir: facebook)

Z novim zakonom o vladi se torej uvajajo tri nova ministrstva, in sicer za visoko šolstvo, znanost in inovacije, za okolje, podnebje in energijo ter za solidarno prihodnost. Štirim ministrstvom se ob tem spreminjajo pristojnosti in imena, dve vladni službi pa postajata ministrstvi.

Tako je aktualni kandidat za ministra za solidarno prihodnost oziroma nekdanji LGBTQ aktivist in ustanovitelj Inštituta 8. marec Simon Maljevac, ki od nastopa aktualne vlade deluje kot državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, dobil priložnost, da v DZ razpravlja o stanovanjski politiki, dolgotrajni oskrbi in ekonomski demokraciji, še do včeraj pa je bil aktivist, ki je imel namen uničiti tradicionalno vrednoto družine.

Simon Maljevac, kandidat

Glavno pri vseh problematikah je – kar ne preseneča – zagotavljanje financ.

Na področju stanovanjske politike je treba razviti in okrepiti mrežo javnih najemnih stanovanj, ki bodo dostopna, kakovostna in varna, saj trg tega ne zagotavlja, je pojasnil in dodal, da bo za to potrebna tudi prava finančna podpora. Njegov namen je oblikovati robusten sistem, ki bo v prihodnjem letu lahko zagotovil 1000 stanovanj, do konca mandata pa 2000 stanovanj letno, je dejal Maljevac in dodal, da bodo pripravili ukrepe na področju kratkoročnega turističnega oddajanja stanovanj.

Kot Golobova vlada ponavlja že lep čas, je z njo usklajen tudi Maljevac, ki pravi, da je zakon o dolgotrajni oskrbi neizvedljiv, predvsem zaradi nejasno določenih splošnih pogojev za pridobitev pravice do dolgotrajne oskrbe. Napovedal je tudi zagotovitev dodatnega financiranja dolgotrajne oskrbe in vzpostavitev informacijskega sistema, čeprav glede na razsipnost vlade in primanjkljaja v državnem proračunu ni znano, od kod bodo ta denar zagotovili..

V četrtek zaslišanih pet ministrskih kandidatov
Javni medij poroča, da so zaslišanja pred poslanci uspešno opravili kandidati za ministra za vzgojo in izobraževanje Darjo Feldo, za ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, za ministrico za infrastrukturo Alenka Bratušek, za ministra za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh.