Datum 23. december ima za vse nas dvojni pomen. Na ta dan je leta 1990 potekal plebiscit, na katerem so se prebivalci Slovenije večinsko izrekli za lastno državo. Na isti dan je leto pozneje sledil še en zgodovinski trenutek v procesu osamosvojitve naše države, hkrati pa tudi njegovo sklepno dejanje: Ustavno sodišče je 23. december razglasilo za dan ustavnosti. Tako je sprejem prve slovenske Ustave prinesel tudi pravno osamosvojitev države. Na ta dan pa obeležujemo dan ustavnosti.
Takratna skupščina RS je namreč leta 1991 sprejela in razglasila Ustavo, s katero je Slovenija postavila temelje demokratičnemu sistemu kot novemu pravnemu sistemu. S sprejemom prve slovenske Ustave je Slovenija zasnovana na načelih pravne in socialne države ter načelih spoštovanja človekovih pravic, ki jih zagotavlja Ustava kot temelj svobode, pravičnosti in miru v državi in ki se uresničujejo neposredno na podlagi Ustave. V Ustavi je tudi zapisano, da Slovenija kot demokratična republika temelji na parlamentarni obliki državne oblasti, ki se deli na zakonodajno, izvršilno in sodno. Nad skladnostjo zakonov in drugih predpisov z Ustavo pa bdi Ustavno sodišče.
Nastajanje Ustave sega v obdobje demokratizacije in osamosvajanja Slovenije, in sicer je pričela nastajati že od leta 1987 dalje. Slovenska Ustava je edinstvena v tem pogledu, da so jo Slovenci kot popolnoma novo besedilo uspeli sprejeti v letu 1991, marsikatere druge nove demokracije pa so še dolgo časa vztrajale pri dopolnjevanju stare ustave. Dan ustavnosti tako praznujemo od leta 1997.
Osnutek Ustave, ki je bil pozneje v DZ nekoliko preoblikovan, je v podvinskem gradu pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil Peter Jambrek. Poleg njega so bili v njej še Tone Jerovšek, Tine Hribar, Franci Grad, Matevž Krivic, Ivo Perenič, tajnik Miro Cerar mlajši in Lojze Ude, ki pa po Jerovškovih navedbah pri delu ni sodeloval, saj je že prvi dan po prihodu zbolel. Kljub temu da ustava predstavlja najvišji splošni pravni akt v državi, pa po 25. letih obstajajo vedno glasnejše težnje po nekaterih spremembah. Glede tega so v včerajšnji oddaji Aktualno z voditeljico Sofijo Piko Simić soočili mnenja nekdanji ustavni sodniki: Peter Jambrek, Tone Jerovšek in Ludvik Toplak.
Čas, v katerem je bila sprejeta Ustava, opisujejo kot dinamičen
Toplak je čas nastajanja Ustave opisal kot dinamičen in dejal, da je bilo mogoče v zraku čutiti prihajajoče vojno stanje. “Pri pisanju Ustave smo bili neodvisni, s strani skupščine pa prav tako ni bilo mogoče zaslediti kakšnih sugestij,” je povedal Jerovšek in dodal, da jih je med pisanjem obiskal le Jože Pučnik, s katerim so si izmenjali poglede. “Nikakor se takrat nismo zavedali, da bo šlo za prelomen zgodovinski trenutek,” je izpostavil Jambrek in dodal, da je takrat veljalo prepričanje, da bo Ustava šele čez lep čas namenjena za bodoče rodove, ne pa, da bo aktualna že čez leto ali dve.
Mnenja so se med drugim kresala zaradi odločanja o volilnem sistemu
Na vprašanje, kateri člen je bil pri sestavi Ustave najbolj zahteven, je Toplak izpostavil vprašanja socialne države in lokalne samouprave, pri čemer je dodal, da so popustili in se odločili za centralistični sistem, saj so nekateri menili, da bi lahko dezintegracija predstavljala grožnjo za vzpostavitev močne lokalne samouprave. “Napisati smo hoteli moderno ustavo, ki bi predstavljala dobre rešitve,” je povedal Jambrek in dodal, da je bil ustavni tekst zamišljen kot ustavni tekst, ki ne bo urejal tranzicije. “V Podvinu so se kresala mnenja glede volilnega sistema, saj so se nekateri zavzemali za parlamentarni sistem, sam pa sem se za polpredsedniškega.” Po njegovem mnenju prihaja pri parlamentarnem sistemu do prevelike “zlizanosti”, saj koalicija iz svojih vrst sestavlja vlado.
Toplak je pojasnil, da so se odločili za parlamentarnega, saj je Milan Kučan predstavljal osebnost, ki bi lahko s pomočjo dodatnih pooblastil predstavljala močno figuro, ki bi akumulirala veliko koncentracijo moči. Po Jambrekovo bi tako lahko prišlo do stanja, v katerem bi bil sistem pristranski za eno opcijo.
Pomembno vlogo pri odcepitvi bo vedno predstavljala tudi slovenska Ustava, s katero se je Slovenija odcepila tudi pravno, vendar pa ostaja vprašanje, ali si je Ustavno sodišče v vseh zadnjih 25. letih dovolj prizadevalo, da bi Ustava, kakršno smo sprejeli, z njo pa tudi sistem vrednot, ki jih je postavila, kar se da zaživela. Ali se zavedamo pomembnosti Ustave z vidika varovanja sistemskih vrednot in demokratične pravne države?
Ustava mora biti nad politiko
Jerovšek je glede odnosa politike do Ustave povedal, da se le-ta preveč vmešava. “Ustava je temeljni pravni akt in je kot tak nad politiko,” je izpostavil Toplak in dodal, da lahko politika ustavo uresničuje preko zakonov. “Izvršna oblast pa je tista, ki mora sprejeto zakonodajo izvrševati v skladu z Ustavo, sodniki pa so tisti, ki morajo soditi na podlagi Ustave.”
V 90-ih letih je bilo Ustavno sodišče po besedah Jambreka tarča nenehnih političnih in medijskih pritiskov. “Skoraj vsaka odločba je bila popljuvana imensko,” je povedal in dodal, da se zaradi tega niso preveč obremenjevali, saj so verjeli v pravilnost svojih odločitev. “Kljub temu da so proti nam želeli naščuvati čim večje število nasprotnikov, so dosegli ravno nasprotno. Postali smo popularni in znani.” Toplak je izpostavil, da je bila prva sestava senata Ustavnega sodišča najbolj strokovna in avtoritativna, saj so ga sestavljali najbolj vrhunski strokovnjaki. Med prednostmi je Jambrek izpostavil, da je bil lahko takrat sodnik Ustavnega sodišča hkrati tudi sodnik Evropskega sodišča, kar je pripomoglo k prelivanju izkušenj.
Ustava je bila do sedaj spremenjena desetkrat
Od sprejetja do danes je bila Ustava spremenjena desetkrat, pri čemer je bilo večjih sprememb šest. Prvi večji popravek se je zgodil leta 1997, ko smo vanjo vnesli t. i. španski kompromis, s katerim se je Slovenija obvezala, da bo tujcem omogočila lastništvo slovenskih nepremičnin, s čimer smo si zagotovili podpis pristopne pogodbe k EU.
V drugem večjem popravku, sprejetem leta 2000, smo v Ustavo vnesli določbo, da volitve v Sloveniji potekajo po proporcionalnem/sorazmernem volilnem sistemu, kljub temu da je Ustavno sodišče odločilo, da je na referendumu leta 1996 zmagal večinski volilni sistem, ki bi ga moral Državni zbor uzakoniti. Oblikovala se je ustavna večina s pomočjo takratne SLS, ki je v izogib uzakonitvi večinskega volilnega sistema spremenila Ustavo in vanjo vpisala proporcionalni volilni sistem. To je bila v bistvu zloraba ljudske volje, katere posledice čutimo še danes.
Tretji večji popravek je bil izveden leta 2003, ko smo vnesli spremembe, ki so pomenile pravno podlago za vstop v EU in Nato. S popravkom je bila omogočena pravna podlaga za prenos dela pristojnosti pod okrilje drugih mednarodnih skupnosti. Naslednje spremembe so sledile leta 2004, ko je bilo določeno, da državljana Slovenije ni dovoljeno izročiti ali predati, razen če obveznost izročitve ali predaje izhaja iz mednarodne pogodbe. Ravno tako so dopolnili Ustavo za ženske kvote, dodali pravico do pokojnine in opredelili položaj invalidov.
Naslednji večji popravek se je zgodil leta 2006, ko je DZ s spremembo zagotovil osnovo za ustanovitev pokrajin. A teh Slovenija vse do danes še ni dobila, saj ni sprejela izvedbenega zakona. Med zadnjima dvema pomembnejšima spremembama pa sta bili: sprejetje fiskalnega pravila v Ustavo, ki določa, da morajo biti prihodki in izdatki države (razen v izjemnih okoliščinah) srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke. O referendumu je bil v Ustavo zapisan 20-odstotni kvorum, kar je otežilo uspeh referenduma. Poslancem pa so se omejile možnosti zahteve po referendumu. Predlagane spremembe pomenijo, da ima 40.000 volivcev še vedno možnost zahtevati referendum, vendar je nujno, da najmanj petina vseh volivcev odda svoj glas.
Zapis pravice do vode je bil politično motiviran
Vladajoča koalicija je pred nedavnim pravico do vode zapisala v Ustavo, kar je bilo popolnoma nepotrebno, saj je bila voda že do sedaj zaščitena kot naravno bogastvo, kar več kot očitno kaže na to, da je šlo za eno izmed populističnih potez. Po besedah Toplaka je vpisu v ustavo botrovala politična motiviranost.
Jerovšek je komentiral, da so nekatere izmed sprememb Ustave nastale zaradi prihajajočih sprememb (v primeru približevanja EU in Natu ter vpis fiskalnega pravila), nekatere pa so nastale kot posledice aktivizma v primeru vpisa pravice do pokojnine, enakosti žensk in invalidnih oseb. Aktivistične spremembe so po njegovem mnenju tiste, ki kažejo na nezrelost družbe.
Živimo v družbi, zato nam ne more biti vseeno, kako se rešujejo družbena vprašanja. To velja tako za tiste, ki se s politiko ukvarjajo poklicno kot tudi za vse državljanke in državljane, kajti vse politične odločitve zadevajo vsakogar izmed nas. Simićeva je poudarila, da šele takrat, ko bo vsak uradnik in politik sledil Ustavi, bomo lahko rekli, da imamo v Sloveniji vladavino prava.
N. Ž.