fbpx

Ustavno sodišče odločilo, da prepoved muslimanskega klanja živali ne posega v pravico do veroizpovedi

Foto: iStock

Ustavno sodišče je soglasno zavrnilo ustavno pobudo islamske skupnosti za oceno ustavnosti 25. člena zakona o zaščiti živali, ki določa, da se mora vsako žival pred zakolom omamiti. Sodniki so se oprli na ustavno zapovedano varstvo živali pred mučenjem, ki zajema tudi prizadevanja zakonodajalca, da prepreči, ublaži ali omili telesno neprijetne občutke bolečine, stresa in strahu, ki jih živalim povzroča človek. Varovanje dobrobiti živali s tega vidika je del morale in je ustavno dopusten cilj posega v versko svobodo. 

Islamska skupnost se je sklicevala na 7. in 41. člen ustave v zvezi s 1., 2. in 14. členom ustave ter 9. členom EKČP, da je obredni zakol živali brez predhodnega omamljenja bistveni sestavni del islamske vere, s tem pa tudi svobode veroizpovedi in bogoslužnih interesov slovenskih muslimanov, nedopustnost predhodnega omamljenja pa naj bi bila zelo jasno izražena v temeljnem islamskem viru. Islam naj bi predpisoval uživanje mesa živali, zaklanih na poseben način. Prav tako so zatrjevali, da imajo zaradi omenjenega zakona težave pri dobavi mesa obredno zaklanih živali v slovenskih trgovinah.

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem na pobudo Slovenske muslimanske skupnosti, ki jo zastopa znani slovenski pravnik Andraž Teršek, odločilo, da zakol brez predhodnega omamljenja povzroča živalim znatno večje trpljenje v primerjavi z zakolom predhodno omamljenih živali. Razlog za to naj bi bilo daljše (tudi dve minuti ali več daljše) trajanje stanja zavesti živali, ki ni bila omamljena. Čas izpostavljenosti živali bolečini, stresu in strahu naj bi bil pri zakolu brez omamljenja toliko daljši.

Foto: epa

Opustitev normativnega urejanja zaščite živali bi predstavljala kršitev četrtega odstavka 72. člena ustave. Iz tega, da ustava zahteva zakonodajno ureditev varstva živali, logično sledi, da je varstvo živali ustavno varovana vrednota in da pomeni vsebino ustavno dopustnega javnega interesa, ki lahko utemeljuje tudi posege v človekove in ustavne pravice (tretji odstavek 15. člena ustave). Slovenski ustavni red sicer ne zahteva, da bi živali uživale enako pravno varstvo kot človeška bitja, zahteva pa njihovo varstvo.

Zakol živali lahko poteka le na način, kot ga določa zakon.

C. Š.