fbpx

V EU korak bližje do pravičnega izplačila družinskih prejemkov in davčnega dobropisa za delavce migrante v Avstriji

Evropska poslanka Romana Tomc (Foto: Tamara Bizjak)

Po mnenju generalnega pravobranilca Jeana Richarda de la Toura je indeksacija družinskega dodatka in davčnih ugodnosti, ki jih Avstrija dodeljuje zaposlenim, katerih otroci imajo stalno prebivališče v drugi državi članici, v nasprotju s pravom Evropske unije. To pomeni, da bi morala Avstrija enako obravnavati otroke delavcev migrantov, saj njihovi starši vplačujejo v avstrijski socialni sistem enako kot ostali Avstrijci. Pravno mnenje de la Toura sicer ni obvezujoče za sodišče, bo pa sedaj sodišče tisto, ki bo odločilo, ali bo morala Avstrija enako obravnavati delavce migrante. 

Avstrija od 1. januarja 2019 za zaposlene, katerih otroci imajo stalno prebivališče v drugi državi članici, prilagaja pavšalni znesek družinskega dodatka in različnih davčnih ugodnosti navzgor in navzdol glede na splošno raven cen v zadevni državi članici. Pred tem je evroposlanka že leta 2018 opozorila, da gre za nesprejemljiv predlog, saj so s tem pričeli otroke deliti na prvo in drugorazredne, medtem ko Slovenci enako vplačujejo v avstrijski socialni sistem, kot Avstrijci.

“Pri pobudi, ki sem jo leta 2018 v zvezi z diskriminatornim zakonom o otroških dodatkih naslovila na Evropsko komisijo, se mi je pridružilo tudi veliko EU poslancev. Poleg obrambe načel enotnega EU trga je bila to z moje strani predvsem bitka za otroke Slovenk in Slovencev, ki delajo v EU,” je pojasnila Tomčeva. Komisija, ki so jo sestavljali predstavniki Češke, Hrvaške, Poljske, Romunije, Slovenije, Slovaške in Nadzorni organ EFTA je bila tako mnenja, da je to v nasprotju s pravom EU, zato je pri Sodišču EU zoper Avstrijo vložila tožbo zaradi neizpolnitve obveznosti.

Generalni pravobranilec Jean Richard de la Tour je v sklepnih predlogih predlagal, naj Sodišče EU ugodi tožbi Komisije in ugotovi, da je prilagoditev družinskega dodatka in davčnega dobropisa za gospodinjstva z enim dohodkom, davčnega dobropisa za samohranilce in davčnega dobropisa za preživljanje za delavce migrante, katerih otroci stalno prebivajo v drugi državi članici, v nasprotju s pravom EU. Slednji namreč izrečno določa, da se družinske dajatve, kot so avstrijski družinski dodatki in davčni dobropis ne morejo zmanjšati ali spremeniti zaradi tega, ker družinski člani upravičenca stalno prebivajo v drugi državi članici. “Določitev zneska teh dajatev glede na stalno prebivališče družinskih članov pomeni kršitev pravice državljanov EU do prostega gibanja,” je dejal de la Tour.

Če delavec migrant plačuje davke in prispevke, mora biti upravičen do enakih dodatkov
Po mnenju generalnega pravobranilca država članica tako ne sme v svojo zakonodajo uvesti izjeme od načela dosledne enakosti zneskov družinskih dajatev, ker meni, da se ta zahteva lahko izključno glede zneska, v skladu s ciljem nacionalnega zakonodajalca, da se krijejo družinski izdatki. V tem okviru je generalni pravobranilec opozoril, da sistem, vzpostavljen na ravni EU o koordinaciji sistemov socialne varnosti, temelji na splošni predpostavki, da če delavec migrant v državi članici plačuje davke in socialne prispevke, mora imeti možnost upravičenosti do enakih dodatkov kot državljani tiste države.

Foto: Freepik

Prav tako je generalni pravobranilec ugotovil, da so zadevni zneski enotni na celotnem avstrijskem, ne glede na različne ravni cen v Avstriji, in da so dejansko izdatki, povezani z natančno določenimi potrebami otroka, ne upoštevajo. V nadaljevanju je še ugotovil, da razlikovanje v avstrijski zakonodaji glede na to, v kateri državi članici stalno prebivajo otroci, bolj prizadene delavce migrante in pomeni posredno diskriminacijo na podlagi državljanstva, ki je dopustna samo, če je objektivno upravičena. “Avstrija pa ni navedla ničesar, s čimer bi bilo mogoče utemeljiti to posredno diskriminacijo, zato ta ni združljiva s pravom EU,” je še dodal.

Po poročilu avstrijskega računskega sodišča razlog, ki bi lahko ogrozil finančno uravnoteženost sistema socialne varnosti, ni izplačevanje dajatev delavcem, katerih otroci stalno prebivajo zunaj Avstrije, ki predstavljajo približno šest odstotkov izdatkov za družinske dajatve, ampak neobstoj ustreznega nadzora nad dodeljevanjem teh dajatev.

Po mnenju generalnega pravobranilca se morajo odločiti še sodniki
Predlogi generalnega pravobranilca za Sodišče EU sicer niso zavezujoči, sodniki pa bodo začeli posvetovanje o tej zadevi, nakar bo temu sledila tudi sodba.  “Vesela sem, da nam je uspelo. Upam, da bo krivica za približno deset tisoč slovenskih otrok, katerih starši delajo v Avstriji, kmalu poplačana,” je ob tem še sklenila Tomčeva.

Sara Rančigaj