V SDS vložili zakona za zmanjšanje birokracije v zdravstvu

Datum:

V sredo je poslanska skupina SDS v parlamentarni postopek vložila dva zakona s področja zdravstva, in sicer predlog zakona o dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in predlog zakona o dopolnitvi zakona o zdravstveni dejavnosti. V stranki SDS se namreč zavzemajo za manj birokracije v zdravstvu. Predlagajo zmanjšanje administrativnih nalog družinskih zdravnikov, posredno pa tudi zagotavljanje pravice državljanov do zdravstvenega varstva, zagotovljene z ustavo, in ohranitev možnosti odsotnosti delavca z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu.  

S predlogom spremembe zakona o zdravstveni dejavnost se v primeru odločanja podaljšanja koncesije preveri zgolj realizacijo programa v podeljenem obsegu, ne preverja pa se ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije in obstoju dejstva, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe. S spremembo člena se zagotovi kontinuiteta obravnave bolnikov, predvsem kroničnih bolnikov, ki jih zdravijo koncesionarji.

V poslanski skupini v luči tega še posebej opozarjajo na bolnike, ki se zdravijo z hemodializo pri končni ledvični odpovedi in na bolnike, ki so uvrščeni na sezname operativnih posegov pri koncesionarjih. “S spremembo člena se zagotovi  varnost pri srednjeročnih in dolgoročnih investicijah koncesionarjev in kontinuiteto pri izvajanju storitev za paciente in še naprej spodbuja javno zasebno partnerstvo z vlaganjem zasebnih sredstev v javni zdravstveni sistem. Predlog zakona zasleduje in je v skladu z načeli, ki so opredeljena že v predlogu veljavnega zakona,” navajajo.

Ob vložitvi obeh zakonov v stranki izpostavljajo, da v slovenskem zdravstvenem sistemu že daljše časovno obdobje primanjkuje družinskih zdravnikov. Nedavno objavljeni rezultati prvega javnega razpisa specializacij zdravnikov 2022 ne napovedujejo korenitega izboljšanja stanja. Za specializacijo iz družinske medicine se je namreč za območje celotne države prijavilo 16 kandidatov na 70 razpisanih mest, za posamezne izvajalce pa se je prijavilo 7 kandidatov na 18 razpisanih mest. “V luči navedenega je še toliko bolj pomembno, da obstoječi kader na področju družinske medicine ne le zadržimo, temveč s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi ukrepi izboljšamo delovne pogoje,” poudarjajo v SDS.

Foto: Freepik

Ukrep je namenjen razbremenitvi družinskih zdravnikov
Že leta predstavniki družinske medicine opozarjajo na preobremenjenost z opravljanjem določenih birokratskih nalog, ki družinskim zdravnikom lej jemljejo čas, ne prispevajo pa k boljši in hitrejši obravnavi pacientov. Kot primer so izpostavili pisanje potrdil za bolniške staleže, krajše od treh dni. V Uradnem listu RS je bil oktobra leta 2020 objavljen Zakon o začasnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic covid-19, ki je med drugim prinesel ukrep koriščenja odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela, ki ga sicer izda izbrani osebni zdravnik, do tri zaporedne dni v kosu, in sicer največ enkrat v posameznem koledarskem letu. Ta ukrep je veljal vse do konca leta 2020. Nato pa je bil ta ukrep ponovno uveljavljen februarja 2021 in na podlagi Zakona o dodatnih ukrepih za preprečevanje širjenja, omilitev, obvladovanje, okrevanje in odpravo posledic covid -19 in sklepa vlade podaljšan do 31. maja letos. “Ukrep koriščenja odsotnosti z dela zaradi bolezni brez potrdila o upravičeni zadržanosti od dela do tri zaporedne dni v kosu se je v zadnjih dveh letih izkazal kot učinkovita razbremenitev dela družinskih zdravnikov,” poudarjajo v stranki SDS in dodajajo, da bi ga bi bilo smiselno uvesti kot trajnega.

Koncesije za opravljanje zdravstvenih storitev veljajo le za določen čas
V nadaljevanju v stranki spominjajo, da je bil v letu 2017 sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je na novo definiral podeljevanje koncesij za opravljanje zdravstvenih storitev.  Zakon tako določa, da se koncesije podeljuje zgolj za določen čas- 15 let. Določeno pa je tudi, da mora koncedent najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije preveriti izpolnjevanje kriterijev kakovosti in realizacijo programa v podeljenem obsegu ter ali je še potreba po podelitvi koncesije. V primeru, če je ugotovljeno, da so pogoji izpolnjeni, se koncesija na podlagi pozitivnega mnenja s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojne zbornice ali strokovnega združenja podaljša še za 15 let. Za podaljšanje obdobja podelitve koncesije koncedent izda odločbo o podaljšanju koncesije in predlaga sklenitev dodatka h koncesijski pogodbi. Tako kot v primeru nove podelitve koncesije je tudi za podaljšanje obdobja že podeljene koncesije določeno, da je treba osnovne podatke o podaljšanju koncesije javno objaviti.

Zaveza, da bomo kot država do 2025 izboljšali dostopnost do kakovostne zdravstvene oskrbe za vse prebivalce Slovenije in povečali zmogljivosti zdravstvene dejavnosti skladno s potrebami prebivalstva je zapisana v Resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 “Skupaj za družbo zdravja”. S krepitvijo primarne zdravstvene dejavnosti bomo po besedah SDS še izboljšali dostopnost do celovite, kakovostne in varne zdravstvene obravnave pacientov ter vzpostavili pogoje za njihovo opolnomočenje in upoštevanje njihovih pričakovanj.

“Z vertikalnim in horizontalnim povezovanjem, s prenosom med ravnmi in med različnimi zdravstvenimi profili ter povezovanjem s socialnim varstvom bomo dosegli bolj celovito in integrirano obravnavo pacientov, učinkovitejšo rehabilitacijo in reintegracijo pacientov in hkrati boljšo izrabo finančnih in kadrovskih virov. Da bomo izboljšali dostopnost do kakovostne zdravstvene oskrbe je potrebno mrežo javne zdravstvene službe, zdravstvene programe in storitve načrtovati skladno s potrebami prebivalstva in zmogljivostjo obstoječega sistema zdravstvenega varstva,” poudarjajo in dodajajo, da se je v praksi že pokazalo, da je velika ovira za nemoteno delovanje sistema javne mreže in nemotenega dostopa pacientov do zdravstvene obravnave določilo, ki v skladu s sedanjo veljavno zakonodajo ob preverjanju realizacije programa v podeljenem obsegu, preverja še ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije. Vse to ob obstoju dejstva, da javni zdravstveni zavod ni sposoben zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe. “S predlagano spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti se kot že navedeno v primeru odločanja podaljšanja koncesije preveri le realizacijo programa v podeljenem obsegu, ne preverja pa se ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije in ob obstoju dejstva, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe,” še navajajo.

Nina Žoher

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Veliko Britanijo pretresajo napadi z nožem

Velika Britanija se po prihodu velikega števila migrantov srečuje...

Večer nad ljudi, ki protestirajo proti novim azilnim centrom!

Že tako slabo brani časnik, kot tudi spletni portal...

[Video] V New Yorku nov trend: Moški mimoidoče ženske udarjajo v obraz

Na družbenih omrežjih se pojavlja vse več videoposnetkov žensk,...

Bo Cirman sodno odgovarjal za medijski napad na Edvarda Kadiča?

Politični komentator in strokovnjak za komuniciranje Edvard Kadič, znan...