fbpx

V Sloveniji zabeležili najvišje število smrtnih primerov doslej, razmere so resne po vsej Evropi

Foto: Matic Štojs Lomovšek

V ponedeljek so po podatkih vlade v Sloveniji opravili 5326 testov in potrdili 1388 okužb z novim koronavirusom. Umrlo je 45 bolnikov s covidom-19, kar je najvišje število doslej. V bolnišnicah se je zdravilo 1275 bolnikov s covidom, torej 11 več kot dan prej, od tega je bilo na intenzivni negi 208 bolnikov, kar je eden več kot dan prej. Delež pozitivnih ponedeljkovih testov je bil 26,06-odstoten, kar je manj kot v nedeljo, ko je bil skoraj 28-odstoten. V domačo oskrbo pa so v ponedeljek odpustili 92 bolnikov. Ob tem ne gre vedno znova ponavljati, da se je potrebno držati ukrepov nošenja mask, umivanja in razkuževanja rok ter izogibanja socialnim stikom. Prav tako pomaga aplikacija Ostani zdrav.

Vladni govorec Jelko Kacin je spomnil, da je vlada zaradi počasnejšega umirjanja epidemioloških razmer včeraj sprejela odločitev o podaljšanju epidemije za trideset dni, odlok vlade bo začel veljati v sredo. Razmere v bolnišnicah ostajajo resne, je povedal. Kacin je dejal, da bi si želeli, da bi bilo več odpuščenih kot pa na novo sprejetih bolnikov.

Namestnica predstojnika centra za nalezljive bolezni na NIJZ Nuška Čakš Jager je pojasnila, da epidemiološka situacija po svetu in v Sloveniji še vedno prikazuje porast števila okužb s covidom-19. Ko gre za Evropo, so nekatere države že prišle v fazo upadanja novih okužb, na primer Francija, Češka, Španija in Nizozemska, druge države, kot so Avstrija, Velika Britanija in Švedska pa beležijo velik porast okužb. “V Sloveniji beležimo 3,9-odstotni porast,” je dejala Čakš Jagrova.

Najslabše razmere v Pomurju in na Gorenjskem
Zadnje primerjave so pokazale, da je Slovenija še vedno na vrhu lestvice evropskih držav glede na število novih okužb pa tudi smrti zaradi covida. “Kar se tiče 14-dnevne kumulativne incidence smrti na sto tisoč prebivalcev, so imeli višjo incidenco od Slovenije včeraj na Češkem, Madžarskem in v Belgiji,” je povedala Čakš Jagrova. V Sloveniji so še vedno najslabše razmere v Pomurju in na Gorenjskem, medtem ko v ostalih regijah beležijo manjše upade oziroma poraste primerov okužb. Glede starostnih skupin obolelih, je Čakš Jagrova poudarila, da zaradi vdora virusa v domove za starejše opazujemo velik porast okužb med starostniki. Med 20. julijem in 4. oktobrom je bilo 242 potrjenih okužb med oskrbovanci in zaposlenimi v domovih za starejše, 15. novembra pa je bila kumulativna številka 4.802, kar pomeni, da kumulativno število potrjenih primerov v domovih starejših občanov izrazito raste.

Različne tehnologije razvoja cepiv
Kemik Borut Štrukelj z ljubljanske fakultete za farmacijo je glede razvoja cepiv proti koronavirusu dejal, da imamo na svetu trenutno 54 cepiv, ki so v različnih kliničnih fazah raziskav. “Imamo dvanajst cepiv, ki so v tretji fazi raziskav, vendar nobenega od njih še niso odobrili regulatorni organi v EU in ZDA. Imamo pa šest začasno odobrenih cepiv, ki so jih odobrile nacionalne agencije, od tega dve cepivi v Rusiji in štiri na Kitajskem,” je pojasnil Štrukelj. Kemik  je med drugim povedal, da poznamo štiri različne tipe cepiv, od tega sta dva tradicionalna, torej da se vbrizga oslabljen virus v telo ali da se s tehnologijo DNA pripravi samo virusni delec, druga dva tipa cepiv pa razvijajo z novimi tehnologijami. “To so genska cepiva, kar pomeni, da uporabimo informacijo oziroma “dednino” virusa, na osnovi katere farmacevtske družbe lahko naredijo genski zapis, torej tisti protein, s katerim se virus pripne na človeško celico. Cepivo lahko pripravimo v obliki DNA ali RNA molekule,” je pojasnil Štrukelj. Povedal je, da so DNA cepiva drugačna, način vbrizgavanja je nov, zato ga je treba natančno preučiti.

Gre za novo tehnologijo, ki omogoča hitrejši razvoj cepiva brez stika z virusom. Z novimi tehnologijami lahko hitro spremenimo sestavo cepiva. V primeru covid-19 in njegovih mutacij je to ključnega pomena. Logistični sistem je treba vzpostaviti tako za DNA kot tudi za RNA cepiva. Tudi ko bomo imeli cepivo, bo še naprej ključno upoštevanje ukrepov,” je poudaril Štrukelj. Glede stranskih učinkov cepiv pa je pojasnil, da lahko pride do majhne bolečine na mestu vnosa, mogoč pa je tudi glavobol ali povišana temperatura, vendar ne več kot na 37,7 stopinje.

Sara Bertoncelj