fbpx

V torek potrdili 1097 okužb, Krek opozarja: Število okužb bi moralo hitreje padati, prišlo bo do stagnacije

Direktor NIJZ Milan Krek (Foto: STA)

Včeraj je bilo opravljenih 5.115 PCR testiranj in 19.962 hitrih antigenskih testov. S PCR testiranji je bilo potrjenih 1.097 novih okužb. Med občinami glede na včeraj potrjene nove okužbe izstopajo Celje 34, Cerknica 14, Domžale 22, Koper 66, Škofljica 20, Trebnje 16. V Ljubljani je bilo včeraj potrjenih 150 novih okužb, v Mariboru pa 51. Oba pogoja za oranžno fazo sta še vedno izpolnjena.

Sedem dnevno povprečno število okužb znaša 838 (včeraj 879). Hospitaliziranih je 648 covid pacientov. V bolnišnicah se zdravi 43 manj covid pacientov kot včeraj. Na intenzivni negi je 126 pacientov, 1 manj kot včeraj. Včeraj je bilo v bolnišnice sprejetih 39 pacientov, iz bolnišnic odpuščenih pa 72 pacientov. Umrlo je 12 oseb. Danes bo na Brdu pri Kranju potekala seja vlade, na kateri se bo vlada seznanila z epidemiološkimi razmerami in na podlagi teh sprejela nadaljnje odločitve. Še pred sejo pa bo prav tako na Brdu pri Kranju po besedah govorke vlade potekal delovni sestanek s svetovalno skupino pri ministrstvu za zdravje.

Situacija s covidom v Evropi se umirja. Najbolj obremenjena območja Evrope so južna Švedska, Latvija, Litva, Češka, Španija, Portugalska in tudi Slovenija. Še vedno sodimo med države z veliko obremenitvijo z virusom in tega se je potrebno zavedati in se vsakodnevno obnašati zaščitno, da bo čim manj prenosa okužb, poudarja direktor NIJZ Milan Krek. “V Evropskem prostoru imamo poleg navadnega virusa še dva bolj virulentna seva virusa: britanski in južnoafriški. Če se bo nadaljevalo širjenje južnoafriškega in britanskega seva covid-19 v Evropi, lahko ta dva seva prevladata nad običajnim in lahko pričakujemo tretji val.”

Prišlo bo do stagnacije, morali bi hitreje dol
Če se bodo v Sloveniji številke še naprej nižale, bomo lahko po besedah Kreka prešli v rumeno fazo.
Po strmem padcu novoodkritih primerov, se sedaj nahajamo v stagnaciji. Sedemdnevna in 14-dnevna incidenca predstavljata vendarle opozorilo. “Sedemdnevna se je začela umirjati, 14-dnevna še vedno pada, ampak to je opozorilo, da se nam nekaj dogaja v populaciji in da je verjetno ta padec, ki je bil sedaj kar strm, ponazarja, da bo prišlo do stagnacije. To je sicer prognoza, ki ni lepa. Želel bi, da bi bilo drugače in da gremo hitreje dol. Ampak podatki žal ne kažejo tako.” 

Foto: Vlada RS

Slovenija je pred vsemi sosednjimi državami z vidika cepljenja
Dnevno število umrlih v Sloveniji se znižuje. Po številu umrlih na milijon prebivalcev se situacija umirja, pred nami so namreč že tako Madžarska, Španija, Češka in Portugalska. “To je vesel podatek,” poudarja Krek. Po številu testiranj na 1000 prebivalcev smo takoj za Avstrijo. Testiranje je po besedah Kreka izjemnega pomena za odkritje in izolacijo okuženih, saj tako zmanjšamo prenos covida-19 v populaciji. 

Slovenija je pred vsemi sosednjimi državami z vidika cepljenja. Cepilni sistem smo zelo dobro postavili in cepljenje izvajamo zelo hitro. Predvidene dobave v februarju predstavljajo 127 tisoč doz cepiva, za marec se predvideva 129.450 doz (še brez AstreZeneca). Pfizer je zelo striktno drži dobav, pri Moderni se praviloma zmanjša število odmerkov, pri AstraZeneca so v tem trenutku zapleti na evropskem nivoju. Upamo, da se zaplet čimprej reši. Do 14. februarja cepljenih 70.888 s prvim odmerkom, z drugim odmerkom pa 47.693 ljudi, kar predstavlja 2,3 odstotka. Sodeč po strategiji se prioritetno cepi populacijo nad 80 let. “Ljudje nad 80 let, ki še niso bili cepljeni, naj se prijavijo v cepilno vrst pri svojem osebnem zdravniku,” svetuje Krek, saj je želja, da se cepi čim več ljudi.  S cepivom AstraZeneca se jih lahko tudi na domu.

Foto: Vlada RS

Glede stranskim učinkov Krek poudarja, da jih vseskozi spremljajo. Skupno so prejeli 3065 prijav stranskih učinkov, med najpogostejšimi so: bolečine v rokah, malo slabosti in vročina, prebavne težave, psihiatrične motnje itd. Posamezna prijava po navadi vključuje več prijavljenih stranskih učinkov pri isti osebi.  AstraZeneca ima slabo proučene učinke pri ljudeh nad 65 let. V ZDA vzporedno teče raziskava in bomo kmalu videli, kakšni so učinki pri tej skupini. Na strokovni skupini smo sprejeli nov način pristopa pri cepljenju: Pfizer in Moderna hranimo za starejše od 80 let in DSO-je ter starejše zdravstvene delavce, AstraZeneca za ranljive kronične bolnike od 18 do 64 let, za nepokretne ljudi na domu, ker se to cepivo lahko prenaša. V nadaljevanju se bo cepivo AstraZeneca uporabljalo po naslednjem vrstnem redu: kronični bolniki stari 18 do 64. let, osebe stare od 60 do 64 (zdravi), nujne službe in ostalo prebivalstvo.

Vir: Twitter

Cepivo po besedah Kreka naročajo zdravstveni domovi, ki od svojih zdravnikov sprejmejo naročilo. Izračunali so, da bomo imeli prihodnji teden cepljenje 80-letnike, ki so jih zdravniki naročili. Številni so si tudi premislili, ki se na začetku niso hoteli cepiti, zdaj bi pa se cepili. O vrstnem redu cepljenja odloča zdravnik, torej on je tisti, ki odloča o tem, kdo ima prioriteto v njegovi ambulanti.

Nina Žoher