fbpx

V Zvezi društev upokojencev podpirajo zakon o dolgotrajni oskrbi: Gre za dobro pridobitev!

Foto: Pixabay

V današnjem nadaljevanju izredne seje Državnega zbora so se poslanci lotili zadnje obravnave predloga zakona o dolgotrajni oskrbi. Koalicijske poslanske skupine, v DeSUS in SNS so izpostavili nujnost njegovega sprejetja, da bi tako končno sistemsko vzpostavili dolgotrajno oskrbo, ki ostaja pereč problem v Sloveniji. V koaliciji KUL predlogu nasprotujejo in kljub predlaganim sistemskim rešitvam še vedno menijo, da gre za “okvir brez vsebine” ter še vedno želijo v nedogled vleči 20 let staro zatečeno stanje na tem področju. Tudi v ZDUS menijo, da gre v tem primeru za dobro pridobitev. “Lahko na grobo rečemo, da so odločevalci sledili našim zahtevam vsaj v minimalnem obsegu,” so poudarili.

Po poročanju STA predlog po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Alenke Forte omogoča, da bodo upravičenci s primerljivimi potrebami dostopali do primerljivih pravic. Po predlogu bodo po njenih besedah vzpostavljeni pogoji, da bo dolgotrajna oskrba enotno sistemsko urejena. Poleg tega je spomnila, da se bo v letu 2025 uveljavil poseben zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so zagovorniki predloga izpostavili, da je področje po približno 20 letih prizadevanj zdaj končno treba sistemsko urediti, potreba po tem pa je postala očitna tudi med epidemijo covida-19. S tem se strinjajo tudi v Zvezi društev upokojencev Slovenije (ZDUS), ki podpirajo odločitev vlade, da je dala zakon v obravnavo, saj si tudi sami prizadevajo, da bi se le uredilo področje dolgotrajne oskrbe v Sloveniji.

Zveza društev upokojencev Slovenije – ZDUS (Foto: STA)

Kot so pojasnili poslanci stranke SDS bodo obstoječe oblike dolgotrajne oskrbe ostale, ki se bodo vključile v nov sistem, ki ga bo določal zakon. Po novem zakonu bi tako bila vzpostavljena enotna vstopna točka, ki bo potekala preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Po zagotovilu NSi bo zakon poskrbel za vse, ki potrebujejo pomoč, in nihče ne bo izpadel. V SMC pa so izpostavili koalicijsko dopolnilo, po katerem bo 16 milijonov evrov manjkajočih sredstev za pokritje dviga plač v domovih za starejše zagotovil državni proračun.

Vključitev prostovoljcev v sistem dolgotrajne oskrbe podpirajo v ZDUS in DeSUS
V DeSUS so zadovoljni, da predlagani zakon zajema njihov predlog, po katerem bo prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe. Tudi v ZDUS menijo, da gre v tem primeru za dobro pridobitev. “Lahko na grobo rečemo, da so odločevalci sledili našim zahtevam vsaj v minimalnem obsegu,” so poudarili. Sicer pa predlagan zakon še vedno vidijo kot slab, saj bi moral po njihovem mnenju biti še vsebinsko in pravno dorečen in je kot tak težko izvedljiv. “Zato bo potrebno nadaljevati z dodelavo oziroma odpravo pomanjkljivosti kasneje,” so še dodali.

Foto: STA

Kot so še pojasnili v ZDUS predlagani zakon za zavarovance v začetku izvajanja pomenile tehnično prevedbo stanovalcev domov upokojencev v novih pet kategorij oskrbe in spremembo družinskih pomočnikov v družinske oskrbovalce, zakon pa še ne bo urejal uvedbe obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo. “Dodatna oskrba na domu in denarni prejemki pa bodo možni šele v drugi polovici leta 2024 oziroma leta 2025, če bodo poleg proračunskih zagotovljeni tudi viri z uvedbo zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, za kar naj bi bil sprejet poseben zakon, ni pa nobenega zagotovila za to oziroma so bistveni vsebinski problemi prepuščeni v reševanje bodoči vladi,” so dejali.

Staranje prebivalstva zahteva hitre in nujne prilagoditve
Tudi v stranki SNS so mnenja, da staranje prebivalstva zahteva nujne prilagoditve in poudarjajo, da v tem trenutku ni časa za prepire o podrobnostih zakona. V preostalem delu opozicije se ne strinjajo, da se s sprejemanjem zakona tako mudi. Kljub predlaganim rešitvam poudarjajo, da ne prinaša nič novega oziroma uveljavitev rešitev prestavlja na prihodnost. Predlog je po mnenju LMŠ le ogrodje predlogov, ki jih bodo kasneje dodelali pravilniki.

V zadnjih 20 letih se je na področju skrbi za starejše za različne študije zapravilo približno sto milijonov evrov, opravilo tri pilotne projekte, zakon o dolgotrajni oskrbi se je ves čas prenašalo med dvema ministrstvoma, nihče pa ga ni dejansko pripeljal do sprejetja. Prav tisti, ki so s študijami zapravljali čas pa sedaj trdijo, da bo vlada z zakonom poteptala ustavo, izvajalce in uporabnike le za to, da bo Bruslju lahko sporočila, da je zakon sprejet.

Levica proti koncesionarjem in privatizaciji dolgotrajne oskrbe
V KUL ni interesa, da bi se lahko storil korak naprej pri vprašanju dolgotrajne oskrbe. V SD vztrajajo, da bi moralo biti izvajanje dolgotrajne oskrbe del javne službe. Medtem ko bi lahko preko koncesij, ki so že sedaj uspešne, lahko rešili prostorske stiske v domovih, v Levici menijo, da bi v tem primeru šlo za prekarizacijo in bogatenje na račun delovne sile. Kljub temu, da bi se obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo vpeljalo posebej z drugim zakonom, pa v SAB v že sedaj želijo vedeti, kdo bo s tem obremenjen in za koliko. Državni zbor bo o predlogu in vloženih dopolnilih odločal danes v okviru glasovanj.

Sara Rančigaj