fbpx

Vandali umazali fasado ukradene vile

Vila Moškovič. (Foto; Twitter)

V preteklih mesecih so nepridipravi večkrat uničevali fasado ministrstva za kulturo. Enako se je zgodilo z domačimi fasadami ministrov Andreja Vizjaka in Vaska Simonitija, poslanca SDS Francija Kepe in predsednika SNS Zmaga Jelinčiča Plemenitega. A na levem političnem polu niso obsodili teh nizkotnih dejanj. Zanje je bilo to le izvajanje svobodne volje jeznih posameznikov in izražanje nestrinjanja s politiko sedanje vlade. V zadnjem času pa sta bili žrtvi vandalizma tudi hiša Karla Erjavca in “ukradena vila” Socialnih demokratov.

Slovenska javnost je izvedela, da so vandali z rdečo barvo uničili fasado vile Moskovič, sedež Socialnih demokratov. Za razliko od ostalih obsojamo vsa dejanja vandalizma, ki so jih deležni politični akterji v Sloveniji. Enako se je odzval predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša, da obsoja packanje po fasadah in uničevanje tuje lastnine. “Enako in še bolj obsojamo krajo. Čas bi bil, da se stranka SD izselite iz ukradene judovske vile ter se javno opravičite za sicer slabo prikrito tatvino,” je spomnil na sporno lastništvo vile Moskovič.

V našem mediju smo večkrat predstavili zgodbo vile Moskovič. Kljub temu, da so Socialni demokrati že večkrat zanikali kakršnokoli krajo, so dejstva popolnoma drugačna. Težava se pojavi, ko izvemo, da so Socialni demokrati gostovali prej v t.i. Tomšičevi vili. A je bila prav ta vila po drugi svetovni vojni nacionalizirana in so jo v uporabo dobili vplivni funkcionarji bivšega režima. V nadaljevanju si lahko preberete vse o tem, zakaj pri besedni zvezi ukradena vila, postanejo v SD zelo slabe volje.

Resnico o vili Moskovič razkril Marko Štrovs, v Demosovi vladi vodja sektorja za pokojnine
Za Novo24tv je leta 2018 resnico o vili Moskovič povedal zgodovinar in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za delo Marko Štrovs, ki je v tistem času deloval na ministrstvu za delo kot vodja sektorja za pokojnine. “Bil sem priča, kako se je takratna ministrica iz vrst Združene liste, Jožica Puhar, vse dogovorila z Miranom Potrčem, kako bi napravili to kupčijo. Ampak zadeva ni sporna toliko okrog Moskovičeve vile, kot pa je sporna preteklost prostorov današnjega državnega zbora v zgradbi nekdanje Banovinske hranilnice, kjer je Združena lista nastopala kot lastnica, čeprav bi to morala biti državna lastnina,” se spominja Štrovs. Tisti del pisarn na Tomšičevi 5, na zadnji strani državnega zbora, so zamenjali za vilo, iste prostore pa vseeno še naprej obdržali kot politična stranka. “Fizično se nič ni spremenilo, lastništvo so zgolj predali državi in dobili Moskovičevo vilo.”

Marko Štrovs (foto: Nova24 TV)

Moskovičeva vila je simbolni temni madež totalitarne oblasti bivšega režima
A četudi je nakup Moskovičeve vile pravno-formalno pokrit in je nemara v arhivih zapisano celo, da je bil prevzem prostorov v nekdanji Banovinski hranilnici izpeljan na videz na zakonit način, so vse kupčije, ki so jih ljudje z državo Jugoslavijo sklepali po letu 1945, tako ali tako sporne, opozarja Marko Štrovs. “Ljudje so bili pod pritiskom, morali so prodajati državi pod realno ceno, sicer bi jih izselili na silo. Je pa skorajda nemogoče ugotoviti, kakšni so bili realni zneski, tudi v primeru Moskovičeve vile,” je še povedal naš sogovornik.

Foto: Demokracija

Zgodovino nekdanje judovske vile, v kateri ima danes sedež stranka SD, sicer še najbolje pozna Dr. Renato Podbersič, pod ministrom Lovrom Šturmom član komisije, ki je raziskovala partijske malverzacije v povojnem obdobju. Potem ko so Nemci v Auschwitzu pobili praktično celotno družino Moskovič, je novembra 1946 Okrajno sodišče v Ljubljani izreklo zaplembo celotnega premoženja družine Moskovič na podlagi 2. člena Zakona o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb (Ur. l. FLRJ št. 63/46) ter odredilo zaznambo uvedbe zaplembnega postopka v zemljiški knjigi.

Takole je na spletni strani Državnega zbora zapisano o zgodovini zgradbe na Tomšičevi, ki jo je kasneje SD menjala za Vilo Moskovič. (foto: Nova24TV).

Podbersič še pojasnjuje, da so umorjenega Feliksa Moskoviča komunistične oblasti obtožile sodelovanja z gestapom (!), na podlagi tega so mu zaplenili celotno premoženje, ki je bilo decembra leta 1946 popisano in ocenjeno. Hkrati je bil odsotnemu obsojencu v zaplembnem postopku postavljen skrbnik Lajtner Ignjat, brat pokojne Klare Moskovič. Lajtner je predlagal, da se zaplemba ukine ter da se mu imetje dodeli v začasno upravo. Maja 1947 je okrajno sodišče prisodilo zapuščino Feliksa in Klare Moskovič Lajtnerju Ignjatu, bratu slednje, ki se je kot lastnik tudi vpisal v zemljiško knjigo. Predsedstvo Vlade LRS pa je od Lajtnerja leta 1948 zahtevalo 600.000 takratnih dinarjev kot refundacijo izplačanih računov za adaptacijska dela v vili na naslovu Levstikova 31 (v času, ko je bila vila zaplenjena), o čemer Podbersič piše že v januarskem prispevku na spletnem portalu Časnik.si. Leta 1949 je bila vila na prošnjo Rajonskega ljudskega odbora IV. ponovno ocenjena, tokrat na nižjo vrednost.

Lajtner Ignjat je nepremičnino takoj po zapuščinski razpravi (21. februarja 1947) prodal Dani Kos za 800.000 dinarjev. Maja 1961 pa je nato Dana Kos prodala vilo (zemljišče brez stavbe je bilo leta 1960 vknjiženo kot družbena lastnina) za 12.810.030 dinarjev splošnemu ljudskemu premoženju, z vilo pa je upravljala Uprava zgradb uradov in zavodov LRS v Ljubljani. Leta 1982 se je na podlagi 5. člena Zakona o vknjižbi nepremičnin v družbeni lastnini v zemljiško knjigo vknjižil imetnik pravice uporabe Socialistična Republika Slovenija. To je le nekaj dejstev, ki jih nočejo priznati Socialni demokrati. A kot kaže, imajo pri ožji ekipi predsednice SD Tanje Fajon o vili Mosković že dolgotrajno amnezijo.

Luka Perš