Bizarni izgovori Vlaste Nussdorfer – otroci bodo morali tetam reči sestre

Foto: STA

Iz pisarne varuhinje Vlaste Nussdorfer je prišlo precej nenavadno sporočilo. Pravi, da jo skrbi za otrokovo korist, ki jo želi postaviti pred koristi dedkov in babic ter našteva razloge, zakaj se ji zdi nesprejemljivo, da bi stari starši posvojili svoje vnuke. Njeno pismo je težko brati drugače kot tako, da diskriminira stare starše. “Urad varuhinje za človekove pravice je s tem veliko bolj podoben uradu za diskriminacijo in deluje kot podaljšana roka elitam, ki jim je blizu”, meni Anja Bah Žibert iz SDS.

Stari starši so iz slovenske temeljne družinske zakonodaje skorajda v celoti izločeni, saj so jim po ZZZDR omogočeni le stiki, npr. če se starša ločita. To ne odraža dejanskega pomena starih staršev v družinah ter navezanosti vnukov na stare starše. Stari starši so namreč v mnogih primerih poleg staršev otrokom najbližji.

Gibanje za otroke in družine.si je v državni zbor vložilo pobudo za zbiranje podpisov za Zakon o spremembi Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, s katerim želi v čim krajšem času zagotoviti, da se zlorabe moči centrov za socialno delo, ki so se zgodile v primeru “velenjskih dečkov”, ne bi več dogajale.

Prejšnji teden je kar 7.898 ljudi oddalo svoj podpis podpore za spoštovanje človekovih pravic vnukov in spoštovanje starih staršev. Člani Gibanja za otroke in družine.si so podpise odnesli v državni zbor v upanju, da bodo poslanke in poslanci razumeli sporočilo zbiranja podpisov in ne bodo poteptali volje državljank in državljanov.

Kakor kaže pa se na voljo državljank in državljanov niti najmanj ne ozira varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. V njeni pisarni za odnose z javnostmi namreč menijo, da je možnost posvojitve otroka s strani starih staršev v nasprotju z načelom največje otrokove koristi, saj takšna ureditev po njihovo “koristi starih staršev postavlja pred koristi otroka. S takšno posvojitvijo bi otroku lahko povzročili velike težave, zlasti zaradi zmede v sorodstvenih odnosih, saj bi s posvojitvijo otrokovi strici in tete pravno postali njihovi bratje in sestre, oče in mati pa bi izginila iz sorodstva, saj bi ju pravno nadomestila dedek in babica. Menimo, da ni najti nobenih strokovnih razlogov, da bi bila takšna zakonska sprememba otrokom v korist.”

Otroci vedo, kdo je njihova mama in kdo babica
Povsem jasno je, da v teh primerih ne bi šlo za spreminjanje sorodstvenih razmerij, saj dedek in babica ne bi postala otrokova oče in mama, ampak bi le prevzela njuno vlogo, pa tudi otrokova mama ali teta s tem ne moreta postati njegovi sestri, saj ne gre za vzpostavljanje novih sorodstvenih razmerij ampak v prvi vrsti za izvajanje roditeljske pravice, pri čemer naj imajo stari starši prednost pri odločanju o tem.

Izraz posvojitev je v tem primeru morda res nekoliko neroden in bi ga bilo bolje nadomestiti s kakšnim novim, ki bi bolje izražal, za kaj gre. “Zagotovo pa pri tem vprašanju ne gre prednostno za koristi dedkov in babic, ampak za koristi otrok, saj so sorodstvene vezi za otrokov razvoj izredno pomembne in je zato v največjo otrokovo korist, da še naprej ostane čim bolj v svoji izvorni družini, četudi le razširjeni, če je to mogoče in izvedljivo, kar stari starši v večini primerov nedvomno so”, je poudaril Tomaž Merše iz Družinske pobude. 

Kaj pa pravice drugega dedka in babice?
Po eni strani varuhinja trdi, da je ne zanimajo koristi dedkov in babic, po drugi pa jo skrbi prav to. Kaj če se bosta oče in mati očeta otroka ter oče in mati matere otroka skregala, ker bi ga želela oba posvojiti? “Predlagana možnost poleg otrokovih koristi zanemari tudi koristi in pravice drugega para dedka in babice, saj po posvojitvi otroka pravno z njim sploh ne bi bila več v kakršnikoli sorodstveni zvezi. Takšna ureditev bi torej enemu paru starih staršev priznala pravice staršev, drugemu paru pa izbrisala vse pravice, ki jih sicer imata do svojih vnukov”, izpostavi varuhinja.

Ker je vsak primer drugačen, predlog Gibanja za otroke in družine ne predvideva nobenih avtomatizmov, ampak odločitev v vsakem primeru posebej nalaga pristojnemu sodišču.

Zevnikova razlaga: “V primeru, da bi bili za posvojitev vnuka oziroma vnukinje zainteresirani oboji stari starši, naš predlog zakona predvideva, da se najprej opravi mediacija in se skušajo dogovoriti. Če jim to ne bi uspelo, bi odločilo sodišče. Nenavadno je, da varuhinja ne pozna evropske zakonodaje s tega področja. V Evropi je veliko držav s takšno rešitvijo. V Avstriji posvojitev zagotavlja položaj zakonskega otroka, vse ostale vezi oz. odnosi pa ostanejo enaki. V Franciji temu rečejo nepopolna posvojitev, ker ostane otrok član širše družine. Mi zagovarjamo takšno nepopolno posvojitev, kjer posvojenec ohrani s svojo družino vse vezi.”

Anja Bah Žibert, poslanka SDS: “Današnja izjava Varuhinje človekovih pravic me je kot mamo, kot otroka staršev, ki sta me vzgojila in kot vnukinjo, globoko prizadela. Kot politika, ki spremlja delo varuha pa lahko zatrdim, da je to več kot nesprejemljiva izjava, ki kaže na dvojna merila in je v nasprotju s človekovimi pravicami. V tem primeru starih staršev in vnukov. Starim staršem odreka pravico do posvojitve vnukov. Tem pa odreka pravico, da bi smeli živeti in odraščati s tistimi, ki jih poznajo in imajo radi. S tistimi, ki poznajo njihovo bit, njihove življenjske navade in vrednote ter znajo prisluhniti njihovi ranjeni duši. Stari starši so v sodobnem ritmu življenja tudi obdarjeni z možnostmi in bogatimi izkušnjami. Očitno so za varuhinjo tujci, ki vsega tega in še mnogo več ne poznajo, primernejši posvojitelji.”

Urad za človekove pravice ali urad za diskriminacijo?
Varuhinja meni, da je predlagana ureditev diskriminatorna. “Cilje, ki jih zasleduje, bi lahko dosegli z zakonsko opredelitvijo, da imajo stari starši v primerih, ko vnuki ostanejo brez staršev, prednost pri izvajanju varstva in vzgoje ali pri dodelitvi rejništva. Takšna določba bi pomenila obveznost pristojnih državnih organov, da za otroke, ki izgubijo oba starša, najprej poskrbijo v okviru širše družine, pri čemer pa imajo vsi štirje stari starši enake pravice in enake možnosti”, so še zapisali v pismu.

“Vlasta Nussdorfer s takšnimi izjavami zagotovo ruši še tisto malo avtoritete, ki jo urad ima in kaže na pristransko delovanje, saj v nekaterih drugih primerih nismo slišali nič o otrokovih pravicah. Urad, ki naj bi bil državljankam in državljanom v pomoč pri ščitenju temeljnih človekovih pravic, na ta način postaja urad za diskriminacijo in deluje kot podaljšana roka elitam, ki jim je blizu”, je prepričana Anja Bah Žibert iz SDS.

Aleš Primc iz Gibanja za otroke in družine.si je pismo varuhinje pospremil z besedami: “Vlasta Nussdorfer ne spoštuje otrokove človekove pravice do nepretrgane vzgoje, ki jo lahko, če so pri močeh, daleč najbolj zagotavljajo stare mame in stari očetje, saj so otrokom v največ primerih poleg staršev najbližje. Prav tako nas žalosti, da Vlasta Nussdorfer ne priznava ljubezni in navezanosti med starimi starši in vnuki ter se celo kot varuhinja človekovih pravic zavzema za diskriminacijo starih staršev.”

Tomaž Merše, Družinska pobuda: “Da bi bilo potrebno v zakonodajo vpeljati neke vrste institut socialnega starševstva, za katerega so predlagatelji propadlega družinskega zakonika zatrjevali, da ga je ta prinašal, čeprav ga v resnici ni, smo predstavniki Družinske pobude na glas opozarjali že v času sprejemanja tega zakonika. Žal nam predstavniki oblasti ne takrat ne danes glede tega niso prisluhnili. Morda pa bo sedaj, ko se pogovarjamo kar o treh predlogih zakonov, ki poskušajo urediti to področje, lepo priložnost, da zadevo naredimo, tako da bo resnično v korist otrok. Tako bi dobili institut, pri katerem ne bi bilo dvoma, da ne ruši obstoječih sorodstvenih razmerij, otroku, starim staršem in drugim najbližjim sorodnikom pa bi omogočil, da po svojih najboljših močeh za otroka poskrbijo v okviru njegove krvne širše družine, ki naj ima v teh postopkih dejansko in ne le teoretično prednost.”
Vesna Vilčnik