Kakor kaže pa se na voljo državljank in državljanov niti najmanj ne ozira varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer. V njeni pisarni za odnose z javnostmi namreč menijo, da je možnost posvojitve otroka s strani starih staršev v nasprotju z načelom največje otrokove koristi, saj takšna ureditev po njihovo “koristi starih staršev postavlja pred koristi otroka. S takšno posvojitvijo bi otroku lahko povzročili velike težave, zlasti zaradi zmede v sorodstvenih odnosih, saj bi s posvojitvijo otrokovi strici in tete pravno postali njihovi bratje in sestre, oče in mati pa bi izginila iz sorodstva, saj bi ju pravno nadomestila dedek in babica. Menimo, da ni najti nobenih strokovnih razlogov, da bi bila takšna zakonska sprememba otrokom v korist.”
Otroci vedo, kdo je njihova mama in kdo babica
Povsem jasno je, da v teh primerih ne bi šlo za spreminjanje sorodstvenih razmerij, saj dedek in babica ne bi postala otrokova oče in mama, ampak bi le prevzela njuno vlogo, pa tudi otrokova mama ali teta s tem ne moreta postati njegovi sestri, saj ne gre za vzpostavljanje novih sorodstvenih razmerij ampak v prvi vrsti za izvajanje roditeljske pravice, pri čemer naj imajo stari starši prednost pri odločanju o tem.
Izraz posvojitev je v tem primeru morda res nekoliko neroden in bi ga bilo bolje nadomestiti s kakšnim novim, ki bi bolje izražal, za kaj gre. “Zagotovo pa pri tem vprašanju ne gre prednostno za koristi dedkov in babic, ampak za koristi otrok, saj so sorodstvene vezi za otrokov razvoj izredno pomembne in je zato v največjo otrokovo korist, da še naprej ostane čim bolj v svoji izvorni družini, četudi le razširjeni, če je to mogoče in izvedljivo, kar stari starši v večini primerov nedvomno so”, je poudaril Tomaž Merše iz Družinske pobude.
Kaj pa pravice drugega dedka in babice?
Po eni strani varuhinja trdi, da je ne zanimajo koristi dedkov in babic, po drugi pa jo skrbi prav to. Kaj če se bosta oče in mati očeta otroka ter oče in mati matere otroka skregala, ker bi ga želela oba posvojiti? “Predlagana možnost poleg otrokovih koristi zanemari tudi koristi in pravice drugega para dedka in babice, saj po posvojitvi otroka pravno z njim sploh ne bi bila več v kakršnikoli sorodstveni zvezi. Takšna ureditev bi torej enemu paru starih staršev priznala pravice staršev, drugemu paru pa izbrisala vse pravice, ki jih sicer imata do svojih vnukov”, izpostavi varuhinja.
Ker je vsak primer drugačen, predlog Gibanja za otroke in družine ne predvideva nobenih avtomatizmov, ampak odločitev v vsakem primeru posebej nalaga pristojnemu sodišču.
Zevnikova razlaga: “V primeru, da bi bili za posvojitev vnuka oziroma vnukinje zainteresirani oboji stari starši, naš predlog zakona predvideva, da se najprej opravi mediacija in se skušajo dogovoriti. Če jim to ne bi uspelo, bi odločilo sodišče. Nenavadno je, da varuhinja ne pozna evropske zakonodaje s tega področja. V Evropi je veliko držav s takšno rešitvijo. V Avstriji posvojitev zagotavlja položaj zakonskega otroka, vse ostale vezi oz. odnosi pa ostanejo enaki. V Franciji temu rečejo nepopolna posvojitev, ker ostane otrok član širše družine. Mi zagovarjamo takšno nepopolno posvojitev, kjer posvojenec ohrani s svojo družino vse vezi.”
Urad za človekove pravice ali urad za diskriminacijo?
Varuhinja meni, da je predlagana ureditev diskriminatorna. “Cilje, ki jih zasleduje, bi lahko dosegli z zakonsko opredelitvijo, da imajo stari starši v primerih, ko vnuki ostanejo brez staršev, prednost pri izvajanju varstva in vzgoje ali pri dodelitvi rejništva. Takšna določba bi pomenila obveznost pristojnih državnih organov, da za otroke, ki izgubijo oba starša, najprej poskrbijo v okviru širše družine, pri čemer pa imajo vsi štirje stari starši enake pravice in enake možnosti”, so še zapisali v pismu.
“Vlasta Nussdorfer s takšnimi izjavami zagotovo ruši še tisto malo avtoritete, ki jo urad ima in kaže na pristransko delovanje, saj v nekaterih drugih primerih nismo slišali nič o otrokovih pravicah. Urad, ki naj bi bil državljankam in državljanom v pomoč pri ščitenju temeljnih človekovih pravic, na ta način postaja urad za diskriminacijo in deluje kot podaljšana roka elitam, ki jim je blizu”, je prepričana Anja Bah Žibert iz SDS.