“Ampak ne morem si kaj, da mu ne bi zaupal. Imeti predsednika vlade, ki tako razmišlja, je pomirjujoče. Predsednik vlade daje vtis vase prepričanega, a ne domišljavega in prepotentnega človeka,” je o Robertu Golobu v Večeru zapisal Marko Crnkovič in s tem požel kar nekaj zgražanja, še več pa posmeha. Da raje piše, kot misli, je novinar in urednik sicer večkrat povedal že sam. Se pa menda še do pred nedavnim “ni bil vajen pohvalno izražati o visokih oblastniških dostojanstvenikih” – kar se je z Golobom več kot očitno spremenilo. So mu morda iz preteklosti ostali še kakšni dolgovi?
Dr. Robert Golob: “Samo šponaj. Če veš, kam greš, samo šponaj,” se glasi Večerov naslov, očitno sestavljen iz citata novega predsednika vlade. Razbrati gre, da je slednjega za pogovor obiskal novinar Marko Crnkovič, ki je uvodoma zapisal: “Sproščen in neobvezen vljudnostni obisk pri novem predsedniku vlade. Mu bo res uspelo preporoditi muhasti, nečimrni način političnega vladanja? Vladanja, ki ga je politika korenčka doslej sprevračala v disfunkcionalno anarhijo, politika palice pa v avtokratsko Koromandijo? Ja.” Kot kaže se po vsakih volitvah, ko levica dobi nov obraz, pojavi krog novinarjev, družboslovcev in civilnodružbenikov, ki bi iz njega naredili mesijo. Tako kot so iz komedijanta Marjana Šarca želeli narediti Luko Dončića politike, se zgodba ponavlja z Golobom. Klečeplazništvo ima torej že dolgo tradicijo, zato težko govorimo, da imamo v Sloveniji prave medije. So le podaljšana roka politike, ki se blamira od vsake polomije do polomije z novim obrazom. In z Golobom ne bo nič drugače, saj je že v štartu naredil kup nepopravljivih napak, na katere je opozarjal npr dr. Janez Šušteršič.
Spomnimo, v začetku januarja – ko se Golob še ni popolnoma razjasnil glede svoj politične aktivacije, je v Mariboru potekalo drugo omizje društva Bodi sprememba, ki ga je povezoval prav Crnkovič. Že njegova tamkajšnja prisotnost je bržkone nakazovala novinarjevo naklonjenost Golobu, ki jo je kasneje, ne le med vrsticami, na svojem portalu tudi ubesedil: “Razen da sem kdaj kakega politika zagovarjal pred nasprotnimi, očitajočimi mnenji in stališči tistih, s katerimi se nisem strinjal – že itak – se nisem vajen pohvalno izražati o visokih oblastniških in/ali opozicijskih dostojanstvenikih. Kritiziranje je moj poklic, navdušenje pa kvečjemu opcija. In vendarle moram reči: v sredinih Odmevih – in isti dan tudi v izjavi po nesrečni izredni seji parlamenta – je Golob povedal v četrt ure več kot Janša v dobrih dveh letih svojega (hopefully) zadnjega mandata.“
"a ne domišljavega in prepotentnega človeka"
Dajte mir no!
Bolj arogantnega, nadutega, vase zavarovanega človeka še nisem videl. pic.twitter.com/8UACeLDrSE— Stanko Dušak (@bo7ksar) June 12, 2022
Hospodar Holob in njegov hlapec Marko?
“Janši privoščim, da je fasal tri mesece pogojno. Upam, da Matozu ne bo uspelo z zahtevo za varstvo zakonitosti. Držim pesti. No, izučila ga kazen ne bo. Za Janšo je to nagrada. Tri mesece bo dal mir, potem pa bo na twitterju zmerjal naprej. Je pa pomirjujoča misel, da je bil spet obsojen,” je po drugi strani Crnkovič napisal o nekdanjemu premierju Janezu Janši. Sodbi je aplavdiral, ker je mnenja, da je Janša neduhovit primitivec. Če temu dodamo še Crnkovičevo oceno, da je Golob v zgoraj omenjenem nastopu – ki ga je novinar označil za “veliki Golobov cankarjanski nastop” – povedal več, kot Janez Drnovšek v vseh svojih premierskih mandatih, lahko brez slabe vesti zaključimo, da Crnkovič očitno ni najbolj kompetentna oseba za tovrstno ocenjevanje. Še več, sodeč po njegovih besedah, bi človek celo posumil, da mu je nemara Golob kaj primaknil in tako novinarjevo prej zgolj opcijsko navdušenje preoblikoval v poklicno. Kritiziranje – tako opcijsko kot tudi poklicno – pa bo seveda ostalo rezervirano za Janeza Janšo.
“Gre za slovenskega novinarja, ki je včasih z uličnih plakatov poudarjal, da raje piše, kot misli, posebej znan pa je postal, ko je razglasil osebni stečaj,” so pred leti mediji opisali Crnkoviča. Okrožno sodišče v Ljubljani mu je sicer nato sredi novembra 2018 v okviru stečaja odpustilo vse dolgove, in sicer na podlagi zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Pisali smo že, da je po Crnkovičevem mnenju “najurgentnejša družbena dolžnost vsakega poštenega in prisebnega medijskega intelektualca”, da zagovarja omejevanje svobode govora v imenu domnevnega masakra kulture govora. Da bi to dosegel, se je Crnkovič pripravljen posluževati “institucionalne, zakonske pomoči države, da ne rečem politike, ne nazadnje pa tudi gospodarstva, ki lahko kaj doseže z oglaševalskimi vzvodi”. Drugače misleči so v Crnkovičevih očeh “stekli psi desnice”. Glede na njegove pretekle izjave bi se mu najbrž morali klanjati do tal in se mu zahvaljevati, ker hoče nas, “stekle pse desnice”, zgolj utišati in ne uspavati, kakor je navada s steklimi psi.
Sara Kovač