Predsednik vlade Robert Golobe že pred samimi volitvami ni skrival prepričanja, da bi bilo potrebno omejevati konzumacijo mesa, o tem pa je lani razpredal tudi pred evropskimi poslanci. Ker je sedaj šel njegov strateški svet za prehrano tako daleč, da je ta v nasprotju z mnenjem stroke predlagal, da se otrokom v vrtcih in šolah ponudi možnost rastlinskega oziroma veganskega jedilnika, se marsikdo prične spraševati, če je do takšne usmeritve prišlo pod vplivom Golobove spremljevalke Tine Gaber, ki velja za zapriseženo veganko.
“Ali dajemo prednost interesom lastne vrste proti tistim pripadnikom drugih vrst? Ravno to je namreč tisto, kar smo belopolti nekoč počeli temnopoltim, nacisti judom, moški ženskam in kar danes ljudje počnemo živalim, kljub temu da je zahvaljujoč prehranski industriji in drugim industrijam popolnoma preprosto živeti brez živalskih produktov,” je med drugim v svoji magistrski nalogi razpredala Tina Gaber, kjer je veganstvo predstavljalo ključno tematiko njenega magistrskega dela. Znano je, da gre za zapriseženo veganko in borko za pravic živali, ki se je v svoji nalogi posvetila zlasti diskriminaciji veganov v družbi, mesojedstvo pa je po poročanju Domovine celo povezala s seksizmom, rasizmom in antisemitizmom.
Mesojedci kot rasisti, antisemiti in seksisti?
Gabrova je v svoji magistrski nalogi z naslovom “Diskriminacija veganov v različnih socialnih okoljih” med drugim izpostavila, da smo ljudje po njeno vrsta “čutečih živali”. Poslužila se je tudi delitve na “človeške” in “nečloveške” živali ter iz tega v nalogi razvila misel, da številni iz prve skupine ravnamo diskriminatorno do druge. Meni, da je veganstvo tesno povezano s spolom, 70 odstotkov veganov naj bi bilo namreč ženskega spola, moški pa naj ne bi imeli toliko sočutja do živali. “Moško skrb omejujejo zahteve moške dominance. Moško sočutje do živali je torej omejeno z vidika oblikovanja moškosti v nasprotju z ženskostjo”, je mogoče med drugim prebrati. Med drugim je izrazila tudi dvom v zdravnike in v piramido zdrave prehrane. Živalski proizvodi naj bi namreč po njenem prinašali celo bolezni. Vegani naj bi bili diskriminirani na delovnih mestih, saj naj bi ne mogli dobiti povsod tiste vrste hrane, ki si jo želijo. Pogosto naj bi trpeli zaradi nadlegovanja in težav na delovnih mestih. Množica mesojedcev pa naj bi bila tista, ki pritiska nanje.
V torek je vodja strateškega sveta za prehrano Nataša Fidler Mis predlagala, da se naj v vzgojno-izobraževalnih zavodih vsaj podvoji pogostost vnosa zelenjave, polnozrnatih žit in stročnic. Kot pravi je pomembno, da smernice prepovedujejo za “otroka škodljive skupine živil, kot so visoko procesirana živila z veliko sladkorja, soli, nasičenih maščob in/ali aditivov, kot tudi načine priprave, kot sta vrenje in praženje”. Precej razburjenja pa je med pediatri nastalo, ko je strateški svet postregel s smernicami, ki predvidevajo jedilnik z mešano prehrano in jedilnik na osnovi rastlinskih živil. Stroka namreč ocenjuje, da potrebe po reorganizaciji prehrane v vrtcih in šolah ni. Pediatri poudarjajo, da to ne bo imelo pozitivnega vpliva na zdravje otrok, ampak se lahko zgodi tudi obratno.
Obstoječe smernice prehrane so po mnenju stroke primerne
Predsednica razširjenega strokovnega kolegija za pediatrijo dr. Nataša Bratina je v oddaji 24ur Zvečer poudarila, da so pediatri skrbniki otrokovega zdravja, skrbijo pa tako za preventivo kot kurativo. Hrana je seveda tudi del tega sklopa. “Smernice, kot so jih pripravili in jih je sprejel razširjeni kolegij, zelo poudarjajo zdravo in raznoliko prehrano, omejuje se količina soli, ponujajo se neoslajeni napitki, primerna količina zelenjave, opozorilo je tudi glede količine rdečega mesa, ki ni prepogosto na jedilniku. Nekako sledimo principom mediteranske prehrane, ki je v našem okviru ena od zelo priporočenih vrst prehrane,” je glede obstoječih smernic prehranjevanja povedala specialistka pediatrije.
Po besedah pediatrinje je lahko veganska prehrana, ko je ta v rokah nekoga, ki o njej ni poučen, dvorezen meč. Povedala je, da je sama spremljala družino, kjer je najmlajši otrok umrl zaradi veganstva celotne družine. “Mama se je izčrpala med dolgotrajnim dojenjem in najmlajši otrok ni dobil več teh hranil in je v starosti devetih mesecev umrl,” je izpostavila in dodala, da je bilo takih primerov še nekaj. “Pediatri menimo, da to, kar bi bilo pomembno, je, da se kvaliteta v šolskih kuhinjah izboljša, da se vztraja na lokalno pridelani pestri hrani. Seveda je lahko kakšen dan v tednu brezmesen, vendar pa vzporejati vegansko prehrano s pestro prehrano, kot jo načrtujejo v smernicah, pa je preveč,” je bila jasna.
Smernice Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehranoglede prehrane otrok in mladostnikov (ESPGHAN) po njenih besedah izključno vegansko prehrano odsvetujejo. “Seveda je možnost izbire za brezmesni dan, omejitev rdečega mesa, trans maščob. Mi zagovarjamo zdravo prehrano, ki bo omogočila zdrav razvoj in rast otrok.” Ker je nasprotna stran na očitke stroke med drugim zatrdila, da gre tukaj za kakšnega izmed obrokov in da otroci vendarle v glavnem jedo doma, je izpostavila, da obroki, ki jih imajo otroci v šolah in vrtcih pogosto predstavljajo večino obrokov. “Če pomislimo na otroke v vrtcu: zajtrk, malica, kosilo, popoldanska malica – to so štirje obroki,” je pojasnila in dodala, da se vzgaja z zdravo prehrano. Veliko pa bi lahko po njeno dorekli na tem, kako je hrana ponujena, servirana, torej kulturni moment prehranjevanja. Pediatri menijo, da bi morali sodelovati pri oblikovanju smernic, sestavi Golobovega strateškega sveta očitajo nekompetentnost in neustreznost.
Glede vodje skupine prof. Fidler Mis so v strokovnem kolegiju na 8. korespondenčni seji izpostavili, da ima skromno znanstveno bibliografijo na področju klinično relevantne prehrane odraslih, če sploh. “Še bolj zanimiva sta prof. Samo Kreft, ki je nosilec veganskega portala in farmacevt, specializiran za področje fito-dopolnil. Boštjan Jakše je povezan z dopolnili verige Herbalife, kar je razvidno tudi iz njegovih objav v okviru področja znanosti,” so navedli in dodali, da se zdi, da bo ta strateški svet Slovenijo popeljal v območje še dodatne zdravstvene škode zaradi neustrezne prehrane in množične uporabe prehranskih dopolnil, ki so večinoma nujen del veganske prehrane. Glede na to, da je stališče stroke okrog šolske in vrtčevske prehrane jasno, se človek upravičeno vpraša, kje je sedaj to spoštovanje do stališče stroke, ki so ga pred volitvami vladajoči tako glorificirali.
Ana Horvat