“Spomnim se na primer seje, na katero je po večkratnih vabilih vendarle prišel Milan Kučan. Na začetku seje je samo prebral pamflet, namenjen moji osebni diskreditaciji in diskreditaciji komisije, ki jo vodim, nato pa, ne da bi odgovoril na eno samo vprašanje v zvezi z obravnavano tematiko, strahopetno odšel s seje,” nam je v pogovoru dejala poslanka SDS Eva Irgl, ki se je ljudje spomnijo predvsem po odločnem vodenju Komisije DZ za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti.
So vipavske češnje okusnejše od goriških in zakaj?
Ponosno Vipavko spraševati, ali so vipavske češnje okusnejše od goriških, je približno tako, kot bi Savinjčana vprašali, kateri želodec je okusnejši − savinjski ali štajerski. Odgovor je seveda jasen. Najraje pa imam tiste, ki jih prav zame nabere gospod Cveto v Budanjah, vasi, kjer so doma tudi najboljše avtohtone marelice daleč naokrog. Pa tudi sicer je Vipavska dolina pravi biser, ki ga je treba skrbno čuvati, saj daje zaradi pridnih rok domačinov izjemne pridelke.
Kaj še odlikuje to pokrajino?
Od vrhunskih vin, ki so prepoznavna doma in v tujini, pa do slastne kulinarike. Vsekakor bi lahko še povečali razvoj kmečkega turizma, zlasti pa bi morali dati priložnost tudi manjšim kmetijam, ki predstavljajo pomemben delež pri samooskrbi. Milo podnebje in lepa pokrajina privabljata k nam mnoge turiste, ki se navdušujejo nad lepotami Vipavske doline. Seveda pa bi si občini Vipava in Ajdovščina zaslužili več finančnih sredstev, ki sedaj zaradi napačne vladne politike žal ostajajo v centru države.
S čim ste segli ljudem v srce, da so vam že večkrat dali svoj glas na volitvah, da jih zastopate v DZ?
Ko hodim po terenu, mi ljudje vedno znova povedo, da me cenijo zaradi moje načelnosti, pokončnosti, ki je tudi sicer vrlina ljudi, ki živimo na tem območju. S svojim delom, zlasti z opozarjanjem na probleme tako na državni kot lokalni ravni, sem ohranila zaupanje ljudi, ki vedo, da se lahko name zanesejo in da se bom vedno postavila za resnico, pa naj stane, kolikor hoče.
Vas je bilo kdaj strah za lastno življenje? Vam je kdo grozil ali vas izsiljeval? Spomnimo bralce, da ste vodili tudi komisijo, ki je razkrivala delovanje nekdanje politične tajne službe SDV oziroma Udbe, kar pa ni šala.
Prav zares strah me ni bilo nikoli, čeprav sem zlasti v obdobju, ko sem odpirala teme, ki jih omenjate, večkrat doživela grobe posege v mojo integriteto. Od tega, da mi je nekoč neka ženska v Ljubljani pljunila v obraz, do različnih grdih opazk in žaljivk, kričanja na cesti za mano pa tudi nastavljenih primitivno-žaljivih provokacij, ki so bile namenjene ustrahovanju. Spravljene imam tri debele fascikle žaljivih pisem, med katerimi se je znašlo tudi kakšno malo bolj problematično, zaradi katerega je bila obveščena tudi policija.
Vam je kakšna seja delovnih teles DZ ostala posebno v spominu? Mogoče kakšno pričevanje povabljenih na sejo?
Veliko jih je. Vendar se jih spominjam iz različnih razlogov in vzrokov. Spomnim se na primer seje, na katero je po večkratnih vabilih vendarle prišel Milan Kučan. Na začetku seje je samo prebral pamflet, namenjen moji osebni diskreditaciji in diskreditaciji komisije, ki jo vodim, nato pa, ne da bi odgovoril na eno samo vprašanje v zvezi z obravnavano tematiko, strahopetno odšel s seje. Globoko se me je dotaknila seja, na kateri je gospa Cveta Stepanjan govorila o svojem pokojnem možu, ki ga je Udba po krivici zaprla, mučila, “da je kri špricala povsod”, kot je sama dejala.
Tudi mnoge pomembne seje, na katerih smo obravnavali grobe kršitve človekovih pravic, tudi tistih, ko smo opozarjali na kršitve v primeru Janeza Janše, pa jih je koalicija obstruirala, ker se ni bila sposobna argumentirano soočiti z dejstvi, so mi ostale v spominu. Vedno znova se me globoko dotaknejo zgodbe in pričevanja ljudi, ki so izgubili svoje sorodnike v povojnih pomorih in si, preden odidejo s tega sveta, želijo samo to, da bi izvedeli, kje njihovi svojci ležijo, da jim lahko prižgejo svečko v večen spomin.
Mnogi še danes ležijo v rudniških jarkih, breznih, rovih ….
Večkrat se vprašam, kakšni ljudje smo, če ne zagotovimo groba vsem svojim mrtvim, saj je to osnovna civilizacijska norma in neodtujljiva pravica prav vsakega od nas. Tudi sicer se izjemno trudim za razumevanje odnosa do naše skupne polpretekle zgodovine, ki predstavlja bistvo in bit naroda. Samo v tem mandatu sem dvakrat predlagala, da DZ sprejme resolucijo evropskega parlamenta o evropski zavesti, ki govori o civilizacijskih normah. Obakrat je koalicija moj predlog žal zavrnila. Težko dojamem, da poslanci koalicije ne zmorejo zrelo in odgovorno ravnati pri tako pomembnih vprašanjih, ki predstavljajo našo skupno identiteto. S sprejetjem takšne resolucije bi postavili stvari na svoje mesto, tako kot je prav in pravično, predvsem pa bi to odločilno pripomoglo k temu, kakšen vrednotni sistem bomo pustili našim zanamcem.
EU naj bi temeljila na spoštovanju človekovih pravic in svoboščin … Vas je presenetilo dejanje Jean-Clauda Junckerja glede poveličevanja Karla Marxa?
Poveličevanje avtorja del, v katerih je tudi pozival k revolucionarnemu terorju in nasilju, katerih neposredna posledica so bili milijoni mrtvih ljudi po vsem svetu, in to v različnih kulturah, se mi ne zdi primerno. Sicer pa številke govorijo same zase. Komunizem je namreč kriv za več kot 150 milijonov mrtvih ljudi po vsem svetu in še dandanes na nekaterih koncih sveta zatira narode. Seveda je treba Marxa kritično prebirati in analizirati ter ga umestiti v širši kontekst, ampak poveličevanje takšnih ljudi v sodobnem in demokratičnem svetu, ki temelji na suverenosti posameznika in človekovih pravicah, je nesprejemljivo in vredno obsodbe.
Večkrat ste že dejali, da so temelj vašega političnega delovanja tri vrednote: pravičnost, načelnost, dostojanstvo.
Res je. Pravičnost, da kot politik veš in znaš odgovorno presoditi, kaj je v nekem trenutku prav in kaj narobe, kaj je pravično in kaj krivično, in na to tudi opozoriti. Pravičnost je v politiki izjemnega pomena na različnih ravneh, v prvi vrsti pa pomeni takšno sprejemanje zakonodaje, ki deluje v dobro ljudi in vzpostavlja takšno državo, v kateri bodo vsi enaki pred zakonom. Načelnost pomeni ohraniti hrbtenico in zagovarjati vrednote. V politiki sem vedno delovala tako, da lahko vsakomur pogledam v oči in da nikomur nisem nič dolžna. Dostojanstvo človeka je ključnega pomena, čeprav je zaradi zlasti vprašljive pravne in socialne države ves čas na preizkušnji. Ljudem moramo zagotoviti človeka dostojno življenje, kar pomeni, da moramo vzpostaviti takšno okolje, v katerem bodo ljudje dobili delo, za delo pa pošteno plačilo, kar bo obvarovalo tudi njihovo dostojanstvo.
Mogoče me občutek vara, ampak večina poslancev v zadnjem sklicu DZ je veliko in predvsem brala. Kaj se dogaja? Je res vseeno, kdo sedi v parlamentu?
Seveda ni vseeno, kdo sedi v parlamentu. Takšne bralne vaje so mogoče samo tam, kjer so ljudje čez noč postali poslanci, brez programa stranke in brez védenja, kaj pravzaprav zagovarjajo in kakšna načela zastopa njihova stranka. Takšni ljudje so dovzetni za vsakršne manipulacije in velikokrat v politiki iščejo le lastne koristi. Zato tudi lahko brez vsakršnega moralnega kompasa prehajajo iz ene stranke v drugo, kjer pač v tistem trenutku najbolje kaže. Takšni posamezniki tudi ne morejo zastopati lastnih jasnih stališč, zato seveda berejo vnaprej pripravljene tekste. Takšnim poslancem potem ljudje tudi težko zaupajo, saj vedo, da stališča, ki jih preberejo, ne izvirajo iz njihovega tehtnega premisleka. Zlasti so me v tem sklicu presenetili poslanci, ki kljub doktorskim nazivom večkrat niso zmogli argumentirano pojasniti stališč do nekega zakona in vsebine.
Zdaj poteka volilna kampanja. Verjetno se ljudje na vas obračajo z različnimi težavami. Tudi sicer vodite komisijo, ki se najbolj ukvarja prav s težavami državljank in državljanov. Kaj jih teži?
Na komisiji za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti, ki jo vodim, smo v tem mandatu obravnavali več kot 650 vlog državljank in državljanov z različnimi vprašanji in težavami. Seveda ne moremo rešiti vseh, ker imamo omejene pristojnosti, vendar pa pomagamo zlasti tistim, ki vse prevečkrat naletijo na tako imenovani molk organa. Institucionalna ignoranca, ki jo mnogi doživljajo, je nesprejemljiva in nedopustna.
Kakšnih vlog dobite na komisijo največ?
Ko smo pred časom naredili vsebinsko analizo vlog, smo ugotovili, da jih največ prihaja s področja pravosodja, delovnopravne zakonodaje, v zadnjem času pa tudi s področja zdravstva, kar pa niti ni tako presenetljivo, saj so se čakalne vrste v mandatu ministrice Kolar Celarčeve povečale za 30 odstotkov. Zaradi tega sem sklicala tudi izredno sejo komisije za peticije, na katero pa si ministrica za zdravje ni upala priti. Vedela je namreč, da to ni odbor za zdravstvo, kjer jo je vedno vzel v bran predsednik ali podpredsednik odbora, in da bom sejo vodila tako, da bom želela slišati jasne odgovore glede čakalnih vrst in da bom tudi vztrajala, če jih ne bom prejela.
Ko že omenjate predolge čakalne vrste. Kaj odgovoriti nekomu, ki se znajde v dolgi čakalni vrsti na operativni poseg?
Najprej naj rečem, da je takšno stanje, ko bolnik v bolečinah in mukah predolgo čaka na poseg, nesprejemljivo in posega tudi v z ustavo zagotovljeno pravico do zdravstvenega varstva, kamor sodi tudi čimprejšnja pomoč. Prav vsak od nas ima v svojem ožjem krogu nekoga, ki predolgo čaka na določen poseg, pa čeprav vplačuje v zdravstveno blagajno. Zavedati bi se morali, da zdravstveni sistem obstaja izključno zaradi bolnikov. Zato bomo v SDS čakalne dobe skrajšali, povečali število splošnih in družinskih zdravnikov, uvedli dejansko konkurenco pri nabavah, kar bo vodilo v cenejše storitve materialov, presekali bomo s korupcijo, ki hromi razvoj celotne države, skratka, v zdravstvu bomo naredili red.
So glasovi pred sodiščem oziroma glasovi Odbora 2014 pripomogli k bolj normalni, pravičnejši družbi?
Zagotovo so pripomogli k skupnemu cilju po pravičnejši družbi, predvsem pa so pokazali, kako pomembno je, da stopimo skupaj in glasno opozorimo na vse tiste, ki se jim dogajajo krivice in zaradi česar so jim kršene človekove pravice.
Kakšne spremembe oziroma reforme bi v pravosodju pravzaprav potrebovali?
Vsekakor potrebujemo korenito prenovo pravosodnega sistema, ki sem jo osebno pričakovala vsaj v tem mandatu, vendar pa je minister Klemenčič ostal le pri kozmetičnih popravkih, ki z resno reformo nimajo popolnima nič. Kot članica odbora za pravosodje ves čas opozarjam na anomalije znotraj pravosodnega sistema, ki jih je treba odpraviti. Pravosodni sistem mora delovati transparentno, pregledno in učinkovito. Sodniki in tožilci morajo odgovarjati za napake, nastale v postopkih. Na najvišjih funkcijah v pravosodnem sistemu pa ne morejo biti ljudje, ki so v prejšnjem, nedemokratičnem sistemu grobo kršili človekove pravice.
Seveda pa se zavedam, da je pravosodni sistem zelo okostenel sistem, ki se izjemno počasi premika in težko sprejema kakršnekoli spremembe, čeprav so te nujne. Hkrati pa se ta sistem sooča še z izjemno nizkim zaupanjem ljudi. Tudi zato, ker takrat, ko je bil čas za to, nismo opravili prepotrebne lustracije.
Zakaj menite, da bi bila lustracija, ko smo se osamosvajali, nujna?
Večina držav, ki je izšla iz podobnega sistema kot mi, je opravila vsaj neko obliko lustracije. Bodisi preko zakonodaje bodisi preko ustave ali posebnega akta. Danes so te države močne, tudi ekonomsko uspešne. Tudi Slovenija bi morala ob osamosvojitvi narediti takšen korak, saj je to bistvenega pomena za pravičen in normalen prehod iz nedemokratičnega v demokratični sistem. Lustracija ima namreč dva pomembna učinka. Katarzični učinek na narod, ko s svojih ramen odvrže breme preteklosti in lahko svobodno vstopa v postopke demokratizacije ter neobremenjeno sodeluje pri njihovem uveljavljanju, in t. i. institucionalni učinek, ki je vezan na to, da na najvišjih položajih v tako pomembnih sistemih, kot je pravosodje, ne morejo biti ljudje, ki so bili v prejšnjem sistemu kakorkoli povezani s SDV ali pa so grobo kršili človekove pravice.
Kako odgovarjate tistim, ki pravijo, da smo tisti, ki ne zagovarjamo brezglavega spuščanja ilegalnih migrantov v državo, nestrpneži?
To nima prav nič z nestrpnostjo, ima pa veliko z odgovorno politiko do lastnega naroda, s spoštovanjem zakonodaje in z doslednim varovanjem schengenske meje. Poleg tega bo politik, ki ima rad svojo državo in jo resnično dojema kot skupen dom in domovino, naredil vse, da zagotovi varnost lastnih državljanov in njihovega imetja.
Kakšno Slovenijo si želite v bližnji prihodnosti?
Pravično Slovenijo, kjer bomo vsi enaki pred zakonom, kjer ne bo delitev na prvorazredne in drugorazredne državljane, kjer mladi ne bodo odhajali v tujino zato, ker v Sloveniji kljub svojim potencialom in strokovnosti ne dobijo zaposlitve, kjer bodo upokojenci imeli dostojne pokojnine in kjer dostojanstvo človeka ne bo več ves čas na preizkušnji.
Petra Janša, Demokracija