Zaradi slabih epidemioloških razmer vlada in stroka pozivata k upoštevanju pogoja PCT in nadzoru na terenu. Bolnišnične kapacitete se polnijo, ob tem pa se vse bolj poraja vprašanje, ali je pred nami še eno zapiranje države in možnost vnovične razglasitve epidemije. Spomnimo. Minister za zdravje dr. Janez Poklukar je nedavno opozoril, da bo v primeru zapolnjenosti intenzivnih oddelkov predlagal delno zaprtje družbe ob predpostavki, da se nam krivulja pozitivnih ne bo obrnila in bomo zapolnili bolnišnične kapacitete s 160 do 180 intenzivnimi posteljami.
Biokemik prof. dr. Roman Jerala, vodja laboratorija za biotehnologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani, opozarja, da je situacija zelo resna. “Glede na rastoče številke lahko računamo, da bo večji tudi delež v bolnicah in na intenzivnih oddelkih. Obstaja nek časovni zamik. To je potrebno vzeti s skrajno resnostjo, namreč če enkrat zdravstveni sistem ni sposoben popolnoma oskrbeti vseh, ki to potrebujejo, potem lahko smrtnost bistveno naraste.” Poudarja, da se moramo temu na vsak način izogniti.
Da se precepimo in s tem razvijemo imunost, je po besedah Jerale bolj varno, kot pa samo prekuževanje. “Vse države, ki so na začetku stavile na čredni sistem imunosti s prekuževanjem, so ugotovile, da je enostavno nevzdržen. Potrebno je narediti vse, kar se da, da se čim večji delež ljudi zaščiti s cepljenjem. Glede na kužnost te različice in na trenutno stanje epidemije so obeti, da bo prej ali slej velika večina, če ne vsi prebivalci Slovenije, prišla v stik z virusom ali cepivom. Vsekakor je cepivo bolj varna varianta,” navaja Jerala.
Testiranje bi moralo biti čim širše in pogostejše
Epidemiolog Mario Fafangel zagovarja prepričanje, da bi ponovno uvesti brezplačno testiranje. S tem se strinja tudi Jerala. “Glede na trende cepljenja je zagotovo, da cepljenje ne bo tisto, ki bo Sloveniji zagotovilo zaščito. Precejšen del prebivalstva namreč zavrača cepljenje.” Meni, da bi moralo biti testiranje čim širše in pogostejše. Ne samo enkrat tedensko s hitrim testom. “Potrebno bi bilo upoštevati ukrepe, da čim večji delež ljudi dela od doma, da se človek izogiba večjim skupinam brez zaščite. Vsi prebivalci moramo narediti vse kar se da, da se izognemo nadaljnjemu slabšanju situacije.”
Epidemija ima po Jeralevih besedah neko določeno vztrajnost. “Ljudje, ki so prišli v stik z virusom danes, bodo zboleli čez nekaj dni. Tisti, ki so zboleli, bodo morda čez nekaj dni v precejšnjem deležu potrebovali zdravstveno oskrbo, zato je seveda potrebno ukrepati čim hitreje in čim bolj učinkovito.” Povedal je, da je nehvaležno napovedovati vrh epidemije. “Če pogledamo zgled nekaterih drugih držav, denimo Srbije, lahko vidimo, da je epidemija že mesec in pol na zelo visokem nivoju. Bojim se, da ne bo samo en vrh, ampak, da se bo lahko nadaljeval par mesecev. Nihče ne more natančno napovedati. Lahko pa rečemo, da ne gremo v dobro smer in bi se bi bilo dobro nadaljnjemu slabšanju izogniti na kakršne koli načine.” Poudaril je, da je potrebno čim bolj zgodnje ukrepanje, a brez sodelovanja prebivalstva ne bo šlo.
Na stanje precepljenosti v velikem deležu vplivajo socialna omrežja
Jerala je v četrtek na Twitterju zapisal naslednje: “Moje reference: doktor kemije, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo, vabljen predavatelj na imunoloških kongresih, avtor člankov v J. Immunol, Vaccine … Menim, da lahko presodim, če mRNA cepiva spreminjajo genom (NE), ali pa zaupate mnenju s Facebooka ali sociologa?” Na vprašanje, kje je šlo narobe, da je stanje takšno, je Jerala dejal, da je vsega po malo. “Vsekakor bi lahko epidemijo bolje obvladovali. Trenutno sem v Nemčiji in ravno od njih poslušam pritožbe, da je njihova vlada slabo komunicirala, da niso dosegli boljše precepljenosti. Do neke mere je to najbrž posledica odnosa Slovencev do cepljenja. V preteklosti je bil delež ljudi, ki so se prostovoljno cepili proti gripi, zelo majhen in precej manjši kot v državah na Zahodu.”
Po besedah Jerale je velik delež tudi na socialnih omrežjih, ki jim ljudje lažje zaupajo, in sicer ne glede na to, da ti, ki informacije podajajo, nimajo ustreznih kvalifikacij. “Sam sem svoje omenil zato, ker so mi očitali, da sem biokemik. Vsekakor se tudi na molekularno imunologijo nekoliko spoznam in lahko nekaj povem glede samih cepiv. Glede ukrepov odločajo zdravniki, ki imajo na razpolago veliko informacij. Mislim, da bodo lahko svetovali najboljše ukrepanje. Sam poskušam prispevati vsaj toliko, da dodajam dodatne informacije glede samega cepiva.” Vemo, da se je okrog tega širilo veliko dezinformacij. “Denimo, da naj bi mRNA cepiva spreminjala človeški genom. To je seveda popolnoma napačno.”
V zvezi s tem, da se je pokazal izjemno dober rezultat testiranja 3. odmerka cepiva Pfizer (95 % zaščita pred simptomatično boleznijo) je Jerala povedal, da podatki kažejo, da cepiva zelo dobro zaščitijo pred hudim potekom bolezni. Poudarja, da je to tisto, kar je najpomembneje. “Pomembno je, da se čim večji delež ljudi cepi z vsaj enim odmerkom. Glede tistih, ki so se že cepili in si želijo še dodatno zaščito, menim, da je smiselno uporabiti cepiva, ki so na razpolago, da se zmanjša širjenje bolezni. V tej smeri gre vedno več držav,” je zaključil.
Nina Žoher