Vodja svetovalne skupine za covid-19 dr. Mateja Logar je dejala, da ministrstvo za gospodarstvo ni upoštevalo mnenja stroke, ko so se odločili omogočiti silvestrovanja v gostinskih lokalih. Najbolj jih po njenih besedah skrbi, da bi ob koncentraciji ljudi prišlo bistveno hitreje do širjenja okužb, zato Logarjeva ljudi poziva, da se družijo na varen način in se po možnosti pred praznovanjem testirajo in zmanjšajo možnosti za prenos okužb. “To pomeni, da pred takšnimi druženji vsi, ki imajo namen priti na druženje, opravijo samotestiranje. Testi za samotestiranje so dosegljivi, na ta način pa zmanjšamo verjetnost, da smo okuženi prišli na zabavo,” je dejala Logarjeva.
Silvestrovanj na prostem tudi letos ne bo, bodo pa dovoljene silvestrske večerje v lokalih. 24. in 25. decembra ter 31. decembra in 1. januarja je dovoljeno le zasebno zbiranje ljudi do treh gospodinjstev oziroma družin. To so odločitve, ki jih je na včerajšnji seji sprejela vlada, na tiskovni konferenci pa jih je predstavila državna sekretarka z ministrstva za gospodarstvo Polona Rifelj. “Danes je vlada sklenila, da v noči na 1. januar 2022 gostom gostinskih obratov, samostojnih in tistim v sklopu hotelov omogočimo daljše večerje. Tako imenovane silvestrske večerje so namreč za gostince pomemben vir prihodkov,” je dejala.
Njihov delovni čas tako ne bo omejen z odlokom, bodo pa morali gostje pred vhodom pokazati dokazilo o negativnem testu na covid-19. Ta ne bo smel biti starejši od 12 ur, v poštev pa bodo prišli tako PCR kot HAG-testi. V kolikor gostje ob prihodu ne bodo imeli ustreznega testa, morajo lastniki lokalov zagotoviti zadostno število hitrih testov za samotestiranje. Gost se bo tako ob nadzoru gostinca testiral neposredno ob vstopu v gostinski obrat. “Pogoj testiranja bo obvezen ne glede na cepilni ali prebolevni status gosta,” je še pojasnila Rifljeva.
Vlada se v tem primeru ni odločila, da bi sledila predlogom svetovalne skupine glede prepovedi vseh silvestrovanj. “Tokrat je šlo s strani ministrstva za gospodarstvo za popolno zavračanje naših predlogov. Ne samo silvestrovanj, tudi glede tega, da bi v gostinskih lokalih nekoliko zmanjšali število oseb, ki so lahko prisotne,” je pojasnila vodja svetovalne skupine za covid-19 dr. Mateja Logar.
Silvestrovanja bodo z vidika stroke problematična
Najbolj jih po njenih besedah skrbi, da bi ob koncentraciji ljudi prišlo bistveno hitreje do širjenja okužb. “Glede na to, da seveda obstaja možnost okužbe z omikronom tudi v Sloveniji, je takšna odločitev s strokovnega stališča zelo problematična,” je dejala. Logarjeva v času praznovanj ljudem svetuje, da poskrbimo za varno druženje. “To pomeni, da pred takšnimi druženji vsi, ki imajo priti namen na druženje, opravijo samotestiranje. Testi za samotestiranje so dosegljivi, na ta način pa zmanjšamo verjetnost, da smo okuženi prišli na zabavo.”
Po mnenju Logarjeve večina ljudi sledi tistim ukrepom, ki so potrebni v vsakdanjem življenju, denimo upoštevanje pogoja PCT in nošenja maske v zaprtih prostorih. “Mislim pa, da večina v tem trenutku ne pozna več vseh priporočil oziroma odlokov, ki opredeljujejo, kaj je potrebno za preprečevanje širjenja okužb,” je odgovorila na vprašanje o tem, ali ljudje še sploh poznajo ukrepe, ki so v veljavi.
Zaščita prebolevnikov pri omikronu je bistveno manjša
Predlog, da gredo v karanteno vsi tisti, ki so bili v rizičnem stiku, z izjemo cepljenih s tretjim odmerkom, je po njenih besedah smiseln pri različici delta kot tudi pri omikronu. “Tukaj vemo, da znotraj družine pride do okužbe pri več kot 50 odstotkih tistih, ki so dalj časa v stiku. Če govorimo še o omikronu, ki je dvakrat bolj kužen kot delta, je to vsekakor smiseln ukrep,” ocenjuje Logarjeva. Po prvih poročilih je zaščita pri prebolevnikih proti omikronu bistveno manjša kot pri delti. “Če je bila zaščita pri delti v prvih šestih mesecih nekje 85-odstotna, je pri omikronu samo še 19-odstotna.”
Visoko rizični stiki so tisti znotraj družine, saj gre za to, da smo z nekom v stiku več kot 15 minut na razdalji manj kot 1,5 metra in ne uporabljamo osebne varovalne opreme. “V šoli ali službi pravzaprav ne prihaja do visoko rizičnih stikov,” je pojasnila. Omejevanje javnega življenja je po mnenju Logarjeve še vedno smiselno, ker je pri omikronu podvojitveni čas širjenja okužbe dva dni. To lahko predstavlja nove pritiske na bolnišnice, prav tako pa tudi na težave v vsakdanjem življenju. “Če bi sedaj zbolelo veliko število ljudi, se ustavi veliko dejavnosti, ki omogočajo vsakodnevno življenje, odprava ukrepov bi lahko bila zelo nevarna,” je še sklenila na koncu.
Sara Rančigaj