Ugledni diplomat dr. Božo Cerar je izrazil upanje, da se Zahod ne bo sprijaznil s početjem ruskega predsednika, saj bodo prihodnji koraki pomembno vplivali na to, kakšen bo evropski in svetovni varnostni sistem v prihodnjih letih. Ruski predsednik je bil po vsej verjetnosti na podlagi njegovih manevrov prepričan, da bo znotraj EU hitro prišlo do razhajanj, tudi čez Atlantik. “Mislim, da je bil v minulih tednih bil deležen neprijetnega presenečenja, namreč ZDA in EU sta strnili vrste,” je izpostavil. Opaža, da takšne enotnosti, ki smo ji priča v minulih dneh, pravzaprav že nismo videli lep čas. “Poudarjam, od bo od tega tudi odvisen končni rezultat vse tele epizode,” je bil jasen Cerar.
Dan potem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin podpisal priznanje separatističnih republik Lugansk in Doneck, je zgornji dom ruskega parlamenta odobril napotitev ruske vojske zunaj države za podporo proruskim separatistom v Ukrajini. Odločitev je podprlo skupno 153 ruskih svetnikov, proti ni bil nihče. Putin je na novinarski konferenci pojasnil, da je republiki priznal v njunem polnem obsegu, kar pomeni tudi obsežen del, ki ga nadzoruje ukrajinska vojska, pri čemer pa upa, da bodo oblasti v Kijevu in separatistični republiki zgladili medsebojne razlike.
Pojasnil je, da ruske sile še ne bodo takoj vstopile v Donbas, ampak bodo napotitev narekovale razmere na terenu. Glede dogovora v Minsku pa je dejal, da je ta že zdavnaj mrtev. Za to je okrivil Ukrajino, za katero meni, da je najbolje, če se odpove Natu, se demilitarizira in postane nevtralna. “Do zob oborožena in protirusko nastrojena Ukrajina ni sprejemljiva,” je bil odločen Putin.
Upokojeni diplomat dr. Božo Cerar ocenjuje, da smo že krepko zakorakali v hibridno vojno. Priznanje separatističnih republik je po njegovih besedah še en “klin” v tej konstantni eskalaciji napetosti. “Še en pokazatelj, da ruska stran kaj dosti na mednarodno pravo ne da. Pravzaprav ima očitno namen stvari reševati sebi v prid z izsiljevanjem,” je dejal in izrazil skrb nad podatkom, da je skoraj 190 tisoč ruskih vojakov na ukrajinskih mejah.
Putin je izkoristil trenutne razmere v ZDA in Evropi
Putin se po njegovi oceni za manever priznanja separatističnih republik ni odločil v enem dnevu, temveč eskalacijo izvaja že kar nekaj tednov, saj so se stvari že pričele dogajati že proti koncu lanskega leta. “Jaz menim, da je ruski predsednik ocenil, da je trenutek ugoden, da so ZDA (pre)okupirane s svojimi notranjimi težavami in s soočenjem s Kitajsko,” je pojasnil. Podobno je tudi v Evropski uniji po nemških volitvah in pred francoskimi volitvami. “Tudi znotraj Evropske unije neke idilične enotnosti v minulem letu ravno ni bilo. Tudi v odnosih čez Atlantik je včasih zaškripalo in je na nek način pravi trenutek za izvrševanje njegovih ambicij.”
Kitajska je po njegovi oceni zelo pomemben svetovni akter, medtem ko je slednja načeloma tudi ruski zaveznik. Na olimpijskih igrah sta ruski predsednik in kitajski predsednik Xi Jinping dala izjavo, v kateri je bila izražena velika bližina identičnih stališč, med drugim je Kitajska prvič nasprotovala širitvi Nata. “Po drugi strani je Kitajska nekako previdna. Če je bila nekako po eni strani proti širitvi Nata, po drugi strani pa se zaklinja na suverenost posamezne države, potem to nekako ne gre preveč skupaj. Zdi se mi, da je Kitajska to nekako spoznala,” je pojasnil.
Enotnost v EU in ZDA bosta odločilni pri razvoju dogodkov v prihodnosti
Cerar upa, da se Zahod ne bo sprijaznil s početjem ruskega predsednika, saj ne gre samo za te dve entiteti na vzhodu Ukrajine in za vstop slednje v Nato. Gre za to, kakšen bo evropski in svetovni varnostni sistem v prihodnjih letih. “Ali bo Evropa pristala, da se stvari ne odvijejo po nekih sprejetih pravilih, ampak bo pravzaprav odločilna zgolj fizična vojaška moč, da bo kolo zgodovine zavrteno nazaj /…/ skratka vložki so veliki, kako pa se bo stvar razvijala pa v odločilni meri zavisi tako od čezatlantske enotnosti kot same enotnosti v EU,” je povedal.
Evropska unija je že sprejela sveženj sankcij, ki bodo po besedah visokega zunanjepolitičnega predstavnika Evropske unije Josepa Borrella močno bolele Rusijo. Sveženj vključuje sankcije za posameznike, tudi ruske poslance in pravne osebe, ki spodkopavajo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine. Borrell je dejal, da na kazenskem seznamu ni Vladimirja Putina.
Sveženj vključuje tudi odločitev Nemčije, da ustavi projekt Severnega toka 2. Na to se je že odzval nekdanji ruski predsednik in podpredsednik ruskega nacionalnega varnostnega sveta Dimitrij Medvedjev, ki je tvitnil: “Dobrodošli v novem svetu, v katerem bodo Evropejci kmalu za tisoč kubičnih metrov zemeljskega plina plačevali dva tisoč evrov.”
Po ZDA, Evropski uniji in Veliki Britaniji so sankcije zaradi ruskega priznanja separatističnih samooklicanih ukrajinskih republik proti Rusiji uvedle oziroma napovedale tudi Kanada, Avstralija, Japonska in Nova Zelandija. Avstralija in Nova Zelandija sta na pogovor poklicali ruska veleposlanika in jima izrazili nasprotovanje ruskim potezam.
Ruski predsednik je po vsej verjetnosti bil prepričan, da bo znotraj EU hitro prišlo do razhajanj, tudi čez Atlantik. “Mislim, da je bil v minulih tednih deležen neprijetnega presenečenja, namreč ZDA in EU sta strnili vrste,” je izpostavil Cerar. Opaža, da takšne enotnosti, ki smo ji priča v minulih dneh, pravzaprav že nismo videli lep čas. “In še enkrat poudarjam, od bo od tega odvisen končni rezultat vse tele epizode.”
Dogajanje v Ukrajini bo vplivalo tudi na Slovenijo
Na začetku je bilo nekaj dvomov v Nemčijo zaradi njene odvisnosti od ruskega plina ter gospodarskih in trgovinskih interesov, saj so nekateri bali, da bo tukaj kolebala in bila prizanesljiva do Rusije, a Nemčija Rusiji ni popuščala in je ostala enotna z EU. V primeru nadaljnje eskalacije situacije, bi nas lahko čakali hudi časi. Sankcije, ki bodo doletele Rusijo, pa bodo vplivale tudi na nas. “Kot rečeno pa pred nami, najbrž tudi pred Slovenijo, ker smo del evropskega območja, niso lahki časi,” je ocenil.
Sara Rančigaj