fbpx

Strokovnjak za mednarodno pravo Pogačnik: Rusko priznanje suverenosti regijama Lugansk in Doneck je po mednarodnem pravu neveljavno

dr. Miha Pogačnik (Foto: Veronika Savnik)

Strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik pravi, da priznanje neodvisnih “ljudskih republik” Lugansk in Doneck ne ustvarja nove državnosti, ker ima po deklarativnem pravu priznanje zgolj deklarativni učinek. Po njegovi oceni je v tem primeru šlo le za navidezno legalizacijo vdora oboroženih sil na ta območja, ker pa ti dve regiji še vedno spadata pod Ukrajino, gre za kršitev mednarodnega prava s strani Rusije. “To je groba kršitev mednarodnega prava. Ukrajina ima po 51. členu ustanovne listine v takšnem primeru pravico do individualne ali tudi kolektivne samoobrambe,” je obrazložil Pogačnik. 

Ruski predsednik Vladimir Putin je včeraj proruski separatistični regiji Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine priznal kot neodvisni “ljudski republiki”. Po nagovoru narodu o razmerah na jugovzhodu Ukrajine, ki ga je prenašala ruska državna televizija, je podpisal odlok o njunem priznanju. Strokovnjak za mednarodno pravo dr. Miha Pogačnik poudarja, da samooklicani “Ljudska republika Lugansk” in “Ljudska republika Donetska” nista samostojna mednarodnopravna subjekta, ampak del samostojne in neodvisne Ukrajine.

Rusija je tema dvema regijama priznala suverenost, kar je bil prvi korak za navidezno legalizacijo vdora ruskih oboroženih sil na ta območja pod pretvezo, da želi zagotoviti red in mir. Priznanje s strani Rusije tega ne spreminja, ker ima po mednarodnem pravu priznanje zgolj deklarativni učinek in ne ustvarja nove državnosti. “S tem je poskušala pravzaprav zakriti dejstvo, da so ta območja sestavni del samostojne in neodvisne države Ukrajine.”

Foto: epa

Rusija je s tem dejanjem pravzaprav tudi skušala zabrisati dejstvo, da gre po mednarodnem pravu povsem jasno za agresijo, kot jo opredeljuje ustanovna listina Združenih narodov, da gre za oborožen napad na samostojno in suvereno državo Ukrajino. “To je groba kršitev mednarodnega prava. Ukrajina ima po 51. členu ustanovne listine v takšnem primeru pravico do individualne ali tudi kolektivne samoobrambe,” je obrazložil.

Ukrajina ima pravico zaprositi za kolektivno samoobrambo
Do kolektivne samoobrambe bi prišlo, če bi se druge države želele vojaško vmešati, a zaenkrat se druge države predvsem osredotočajo na ekonomske sankcije. Po mednarodnem pravu pa ima Ukrajina možnost zaprositi za kolektivno samoobrambo tudi nekatere druge države, pravzaprav katero koli na svetu. “Agresija na samostojno in suvereno Ukrajino je v bistvu kršitev kogentne norme mednarodnega prava, kar pomeni, da se krši interes vseh držav na tem planetu po mednarodnemu miru in varnosti,” je pojasnil.

Foto: epa

Države so absolutno upravičene ne samo do miroljubnih ukrepov, ampak, kot rečeno, je možna tudi uporaba nasprotne sile. “Ukrajina ima po 51. členu pravico do samoobrambe pod pogoji, ki jih določa ustanovna listina. To je pogoj proporcionalnosti nujne potrebnosti in pa notifikacije Varnostnemu svetu Združenih narodov (ZN),” je dodal.

Rusija kot stalna članica ZN lahko prepreči njihovo ukrepanje
Ukrajina bo zagotovo obvestila Varnostni svet ZN, a je povsem jasno, kaj se bo zgodilo, saj je Rusija stalna članica Varnostnega sveta ZN in ima pravico do veta. “Če Rusija ne bi bila članica Varnostnega sveta ZN, bi bila druga možnost uporabe sile in akcija Varnostnega sveta ZN. Potekala bi oborožena akcija pod vodstvom ZN, ampak to se seveda ne bo zgodilo, ker je Rusija stalna članica in ima pravico veta,” je še povedal Pogačnik.

Foto: epa

V nadaljevanju bo dogajanje na problematičnem območju potekalo v več fazah. Putin ima tukaj na razpolago pravno možnost priključitve teh ozemelj Rusiji, ampak takšna pravna možnost po mednarodnem pravu pravzaprav ne bi bila veljavna, ker v mednarodnem pravu velja načelo “ex iniuria ius non oritur”“To pomeni, da protipravno ravnanje ali stanje ne more ustvarjati pravic (prava). Ruska agresija na ta območja je protipravna, ker je šlo agresijo na samostojno in neodvisno Ukrajino in potem tudi vsa ta nadaljnja ruska ‘telovadba’ po mednarodnem pravu ne bi smela imeti učinka,” je obrazložil.

Foto: epa

Vprašanje, ki se pojavlja sedaj, tudi je, če bo šla Rusija še naprej osvajati ozemlja do neke črte, kjer se ji to še izplača v smislu, da ne bi imela preveč vojaških žrtev. “O tem je še prezgodaj soditi. V neki fazi se bo po mojem ta zadeva zaustavila in se bo postavilo vprašanje statusa preostalega obubožanega dela ozemlja Ukrajine,” je dejal in nakazal, da bi lahko to bila tudi trajna nevtralnost ali pa kaj drugega. “O tem je mogoče še prezgodaj soditi.”

Gre za zločin, za katerega se je že sodilo
Putin je svoj načrt želel pokriti legalno tudi notranjepravno s tem, da je dobil pokritje od ruskega parlamenta oziroma ruske dume. “Ampak po mednarodnem pravu to nima nobenega učinka. Država se lahko sicer notranjepravno pokrije, mednarodnopravno pa je to jasna agresija in mednarodni zločin,” je še povedal. Bistveno je vedeti, da je Rusija opravila agresijo, kar je zločin po mednarodnem pravu. “To je pravzaprav zločin, za katerega so že sodili na nürmberškem tribunalu, danes pa je to povsem napadalna vojna in je povsem jasno prepovedana. Tudi zločini proti miru predstavljajo pravzaprav del zločinov, za katere ima jurisdikcijo rimski tribunal, to je stalno kazensko sodišče v Rimu,” je ponazoril.

Foto: epa

Ukrajina ni v Natu, tako da Nato do Ukrajine mednarodnopravnih obrambnih obveznosti nima. “Politično pa seveda imamo element evropske varnosti in sodelovanja, kjer gotovo obstaja zaveza evropskih držav, da naredijo vse, da se Rusijo zaustavi. Ali je to mogoče vrniti v prvotno stanje, se bojim, da bo težko, zato ker je v mednarodnem pravu to načelo efektivnosti zelo močno. Se pravi, ko se enkrat nekaj zgodi, je težko stvari spraviti nazaj v prvotno stanje,” je dejal in pojasnil primer turške zasedbe severnega Cipra, ki je bila ravno tako po mednarodnem pravu nezakonita, ampak je lahko dejansko stanje na terenu nekaj povsem drugega kot pravno stanje.

Velika Britanija je že uvedla ekonomske sankcije
Nato in EU lahko na daljavo politično naredijo vse, da se Rusijo zaustavi. Možni so seveda najprej miroljubni protiukrepi, ki se bodo zgodili oziroma so se že. Danes zjutraj se je Velika Britanija odločila, da bo uvedla ekonomske sankcije, verjetno pa bodo to naredile danes tudi Evropska unija in tudi druge države v doglednem času. Velika Britanija naj bi se z EU že dogovarjala o sankcijah. “To je praktično v interesu vseh držav, ki si želijo evropskega miru in stabilnosti. Tako da se bo Rusija zagotovo srečala z vrsto sankcij, ne samo s strani EU in članic Nata, ampak verjetno tudi iz tretjih držav, ki cenijo mednarodni vidik varnosti in spoštujejo Ukrajino kot samostojno in neodvisno državo,” je še na koncu ocenil Pogačnik.

Sara Rančigaj