fbpx

[Video] Dr. Bojana Beović: Ena izmed bolj učinkovitih metod je obvezno, a neprisilno cepljenje

Vodja posvetovalne komisije za cepljenje in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović (Foto: Zajem zaslona Nova24TV)

Po mnenju vodje posvetovalne skupine za cepljenje in predsednice Zdravniške zbornice dr. Bojane Beović bi obvezno, a neprisilno cepljenje bilo lahko učinkovito v boju z epidemijo covida-19. V Sloveniji že dolgo poznamo obvezno cepljenje za nekatere bolezni, ta ukrep pa se je izkazal za učinkovitega v boju z njimi. “Na temelju obveznega cepljenja v bistvu v Sloveniji bazira na preprečevanju številnih bolezni. Iz tega stališča bi lahko rekli, da bi lahko bila uvedba obveznega cepljenja uspešna,” je pojasnila Beovićeva.

Slovenska medicinska akademija, Komisija za medicinsko etiko, Zdravniška zbornica Slovenije in Slovensko zdravniško društvo pozivajo k takojšnji uvedbi PC pogoja v primeru nadaljevanja epidemijskih valov, pa tudi k uvedbi obveznega cepljenja proti covidu-19. V komisiji za medicinsko etiko so sicer danes pozvali k razmisleku o uvedbi obveznega cepljenja za najbolj ranljive skupine prebivalstva oziroma za vse, ki se vsakodnevno poklicno srečujejo s skupinami  ljudi.

Kot ugotavlja komisija, se ob ponovnem porastu okužb z različico delta in naraščanju pojavnosti bolj nalezljive različice omikron v Sloveniji povečuje pojavnost epidemije covida-19. Porast epidemije ponovno zahteva pregled preventivnih ukrepov, med katerimi je dokazano najbolj učinkovito cepljenje. Komisija je sicer odgovorne znanstvenike znova opozorila na potrebo po strokovni enotnosti k oblikovanju preventivnih ukrepanj. Ob tem poziva stroko, da ob nesoglasjih naj poišče načine za njihovo odpravo.

Ob tem v komisiji opozarjajo, da je za resne neželene posledice cepljenja država dolžna sprejeti pravila za urejanje odškodninskih postopkov. V primeru novih epidemičnih variant virusa pa bi glede na strokovno presojo o učinkovitosti cepiv veljalo razmisliti tudi o splošnem obveznem cepljenju. Epidemiološki kolegij na NIJZ, ki je minuli teden že tretjič razpravljal o obveznem cepljenju proti covidu-19, je soglasno potrdil stališče, da trenutno ne more podpreti njegove uvedbe, saj še ni načrta implementacije.

Foto: EPA

Vodja posvetovalne komisije za cepljenje in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije dr. Bojana Beović pravi, da je vprašanje o obveznem cepljenju vprašanje za pravnike. S strokovnega stališča pa bi bilo najboljše v čim krajšem doseči bistveno višjo precepljenost ljudi, starejših od 50 let, saj je pri njih večje tveganje za bolnišnično zdravljenje. “Ena izmed bolj učinkovitih metod v tem primeru bi bila uvedba obveznega in morem posebej poudariti, neprisilnega cepljenja,” je dejala Beovićeva.

Obvezno cepljenje za druge bolezni je učinkovito
V tem primeru bodo morale druge stroke odgovoriti na vprašanje, kako bi se lahko uvedlo obvezno cepljenje, na kakšnih pravnih temeljih in ali je dopustno obvezno cepiti le eno skupino prebivalstva, drugo pa ne. Pri cepljenju Beovićeva izpostavlja dva pogleda na obvezno cepljenje: po eni strani se v Sloveniji že nekaj časa pogovarjamo o domnevni problematičnosti cepljenja proti covidu-19, ki v stisko spravlja številne državljane, na drugi strani pa v Sloveniji obvezno cepljenje dobro sprejemamo. “Na temelju obveznega cepljenja v bistvu v Sloveniji bazira na preprečevanju številnih bolezni. Iz tega stališča bi lahko rekli, da bi lahko bila uvedba obveznega cepljenja uspešna,” je še dodala.

Foto: epa

V Sloveniji obvezno cepljenje zelo dobro poznamo, generacije so desetletja obvezno cepljene in to cepljenje ni prisilno. “Tisti starši, ki ne želijo cepiti svojih otrok, pa nimajo za to medicinskih razlogov, so sicer deležni nekaterih sankcij, a se do sedaj ni še zgodilo, da bi nekoga privedli in ga na silo cepili,” je pojasnila razliko med obveznim in prisilnim cepljenjem. Ker gre že za znano prakso, bi pa po njenem mnenju ta metoda bila izjemno uspešna pri obvladovanju pandemije covida-19.

Poživitveni odmerek zagotavlja 70-odstotno zaščito pred virusom, po mnenju Beovićeve gre v tem primeru za visoko stopnjo zaščite. “Številna cepiva, kot je cepljenje proti gripi, je manj učinkovito cepivo,” je pojasnila. V nadaljevanju je še posebej poudarila, da s cepivom v prvi vrsti preprečujemo hud potek bolezni. “Tisti potek, ki zahteva bolnišnično zdravljenje, nekateri celo potrebujejo intenzivno terapijo ali celo umrejo. Pri tem je učinkovitost pri omikron različici tudi precej večja.” Poleg preprečevanja hujšega poteka bolezni pa po njenih besedah cepljenje tudi preprečuje širjenje okužbe, kar pomeni, da en del ljudi ne bo zbolel in širil virusa naokoli, če pa bo zbolel in bo cepljen, pa bo krajši čas širil virus naokoli.

Zaradi cepljenja v manjši meri narašča število tistih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje
Beovićeva ocenjuje, da so dobrobiti cepljenja zelo velike. Pri tem je izpostavila visoko precepljene države, kjer se trenutno intenzivno širi omikron, medtem pa število tistih, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, ne narašča v taki meri. “Tisto, kar je breme epidemije, so zasedene bolnišnice, zasedeni oddelki za intenzivno terapijo, ki preprečujejo normalno zdravstveno obravnavo drugih bolnikov,” je še izpostavila in obrazložila, da se zaradi takšnega stanja v bolnišnicah v celoti poslabšuje zdravstveno stanje prebivalcev Slovenije.

Pri vektorskih cepivih poživitveni odmerek priporočajo že po dveh mesecih. Beovićeva izpostavlja, da nekatere moti pogostost cepljenja, a pravi, da to ni nič posebnega. “Pri cepljenjih je lahko večkrat tako, da je potrebno cepljenje ponavljati,” je pojasnila. Kljub temu pa je prepričana, da v prihodnosti ne bo treba cepljenja tako pogosto ponavljati, ko bo bolezen covida-19 postala endemična in se ne bo širila več med nami v takšnih valovih, kot se sedaj.

Sara Rančigaj