Tokratni gost v oddaji Beremo je bil Predsednik zbora za Republiko France Cukjati. Cukjati je napisal zbornik, ki ima naslov Z lepilom na podplatih – Trideset let slovenske države, ki sta jo skupaj izdala celjska Mohorjeva družba in Zbor za republiko. Nekdanji predsednik državnega zbora meni, da je v Sloveniji nacionalna zavest zelo nizka, medtem ko smo priča sovražni naperjenosti. “V Sloveniji smo padli globoko v smislu nacionalne zavesti in v odnosu do naših institucij, ki so tukaj zato, da nas obvarujejo,” se je odzval na odnos nekaterih do Slovenske vojske.
Dr. France Cukjati se je rodil leta 1943 v Šentgotardu pri Trojanah. Po končanem študiju gradbeništva je vstopil med jezuite. Študiral je filozofijo v Zagrebu in teologijo v Frankfurtu. Kasneje je zapustil jezuitsko skupnost in doštudiral medicino v Ljubljani. Sprva je kot splošni zdravnik obratoval v obratnih ambulantah Litostroj in Iskra, nato pa v splošni ambulanti na Vrhniki, kjer je postal direktor zdravstvenega doma, kasneje pa zasebni zdravnik koncesionar.
Cukjati je bil prvi generalni sekretar slovenske zdravniške zbornice. Leta 2000 je v času Bajukove vlade opravljal funkcijo državnega sekretarja za osnovno zdravstvo na ministrstvu za zdravje. Za poslanca je bil na listi SDS prvič izvoljen leta 2000, nato pa še leta 2004 in 2008. V obdobju med letoma 2004 in 2008 je bil predsednik Državnega zbora. Med letoma 2008 in 2011 pa je bil njegov podpredsednik. Bil je tudi predsednik sveta SDS in je predsednik Zbora za republiko. Leta 2018 je izdal knjigo z naslovom Slovenske podobe zla, v kateri je v različnih oblikah pojasnil izvor zla, njegove značilnosti in posledice ter nakazal pot osvoboditve človeka in družbe izpod ujetosti v zlo.
Tridesetletnica slovenske osamosvojitve je zanimiva obletnica. “Tako kot človeka razumemo le, če razumemo njegovo preteklost, tako je tudi z državo,” pojasnjuje Cukjati svojo motivacijo za pisanje zbornika Z lepilom na podplatih – Trideset let slovenske države. Tako lahko razumemo sedanje stanje v državi, če razumemo njeno preteklost, ne samo od osamosvojitve temveč tudi za nazaj, zbornik pa bo po njegovem mnenju čez 500 let zelo zanimiv. Prepričan je, da bo slovenska država takrat še vedno obstajala. Knjiga bo tako lahko služila kot dokument o tem, kaj se je dogajalo z državo v njenem samem začetku.
Pri pisanju zbornika je sodelovalo večje število priznanih imen
Pri pisanju zbornika je sodelovalo 24 avtorjev, med njimi je tako možno zaslediti imena kot so Ivan Štuhec, Janez Janša, Janko Kos, Stane Granda, Matija Ogrin, Aleš Maver, Klemen Jaklič, Dimitrij Rupel, Tone Krkovič, Igor Grdina, Mojca Škrinjar, Matevž Tomšič, Ignacija Fridl Jarc, Andrej Umek, Matej Kovač, Janez Podobnik, Ivan Žagar, Drago Čepar, Romana Tomc, Janez Remškar, Jan Zobec, Helena Jaklič, Erika Jazbar in on sam.
Meni da je v zborniku pokril vse tematike. “Od gospodarstva, šolstva, kulture in tako dalje,” je pojasnil Cukjati. Knjiga je namenjena vsem, ki jih zanima slovenska država in ne samo tistim, ki so poklicno zadolženi za vodenje države. “Tudi tistim, ki jih zanima, kaj je z njo, kam gremo, od kod prihajamo, kakšno je naše stanje trideset let po uradnem prehodu iz komunizma v demokracijo,” je pojasnil.
V zborniku denimo Krkovič zelo pronicljivo in preprosto opisuje dogodke vojne za Slovenijo, medtem ko so po njegovem mnenju določeni zapisi v knjigi kot v kriminalki, nekateri akterji obeh strani pa so še vedno živi. “Ko je prišlo do razorožitve teritorialne obrambe , spomladi leta 1990, so takrat ljudje, ki so razmišljali o obrambi in začutili pričetek vojne,” pojasnjuje Cukjati. Krkovič tako v knjigi opiše vse zakulisne dogodke in intrige, da je lahko razorožitev uspela.
Po mnenju Cukjatija, vojna za Slovenijo ne bi nikoli uspela, če ne bi imela popolne podpore naroda. “Prav tako noben obrambni načrt ne uspe brez podpore ljudstva,” še obrazloži. Medtem pa Cukjati obsodi način, kako danes ravnamo s svojo lastno vojsko. “To je samodestrukcija,” je povedal in dodal, da je bilo sicer tudi leta 1990 čutiti del nasprotovanja vojski, ki pa ni bilo tako javno in je bilo bolj pritlehno. “Tisti, ki so nasprotovali slovenski osamosvojitvi, jih je bilo nekoliko sram,” je še pojasnil in povedal, da pa smo danes priča jasnemu pljuvanju vojske. Meni, da smo v Sloveniji padli globoko v smislu nacionalne zavesti in odnosa do naših institucij, ki so tukaj zato, da nas obvarujejo.
V Sloveniji imamo politiko brezimnih, ki jo Cukjati opredeli kot vladanje globoke države
V zborniku Maver ugotavlja zmedo na slovenski politični sceni, medtem ko so se vedno znova in znova pojavljali novi obrazi, politika pa se v vsem tem času ni spremenila. Kljub kratkim mandatom, je tudi zunanja politika ostajala ves čas enaka. “To ni bila vladavina novih strank ali novih obrazov, temveč politika breizmnih,” pojasnjuje Cukjati in obrazloži, da gre v tem primeru za vladanje globoke države. Evropsko unijo vidi Cukjati kot veliko korist in se mu zdi pomembno, da države članice sprejmejo načrt za okrevanje.
Prav tako vidi, da je lahko Slovenija koristna tudi za Evropsko unijo, saj zahodna Evropa ni imela enakih izkušenj, kot jih je imela Slovenija v preteklosti. Denimo Slovenija je imela izkušnjo s komunizmom, Nemčija pa z nacizmom. “Slabe izkušnje so pravzaprav v pomoč za načrtovanje bodočnosti,” pojasnjuje. Opaža, da se je Evropska unija pričela spreminjati, medtem ko so tiste generacije, ki so doživele drugo svetovno vojno že odšle, tiste modrosti, ki so vodile v sestavo v Evropske unije pa ni več. “V EU se je tako pričel vsiljevati ta devianten način razmišljanja,” še pojasni, pri čemer mu je absurdno, da smo v zadnjih letih prišli iz razrednega boja, v boj spola. “Zato moramo biti tvorni element pri soustvarjanju politike v Evrope,” še poudari.
Zaradi razcepljenosti in sovražne naperjenosti naroda je težko biti ponosen na državo
Meni, da smo Slovenci zelo razcepljen narod, ki je sovražno naperjen. “Na tako stanje v državi je težko biti ponosen na državo,” je še dejal in obrazložil, da medtem ko moramo biti prijazni do tujcev, se doma preganja drugače misleče. Kot je v knjigi zapisal tudi Jaklič se se mu zdi zelo pomembno, da je v državi zagotovljena medijska pluralnost in pri medijih ne gre za potvorjene informacije. “Osnova demokracije je medijska pluralnost,” je še povedal Cukjati.
Cukjati vidi migracije kot zamenjavo naroda, po njegovem mnenju, pa vse države, ki dovoljujejo ilegalne migracije, kršijo pravno državo v Evropski uniji. “Če bomo šli v migracije, je potem res najbolje, da še uveljavimo nemščino kot uradni jezik, da bomo za tiste, ki prihajajo bolj kompatibilni,” je kritičen do politike migracij v EU. Ugotavlja, da slovensko gospodarstvo še ni uspelo ujeti pravega napredka, saj meni, da je vpliv države v gospodarstvu še vedno premočan, v slovenski gospodarski atmosferi pa manjka podjetniške svobode, ki jo omejuje državna birokracija. “Prav tako pa gre za pomanjkanje zavesti, da mora država skrbeti za infrastrukturo, kjer gre po eni strani za telekomunikacije po drugi strani pa za intelektualno infrastrukturo. Medtem ko fakultete izobražujejo polovico nezaposljivih kadrov, na drugih področjih pa se čuti pomanjkanje, kot je to opaziti denimo v zdravstvu,” je še pojasnil na koncu.
Sara Rančigaj