fbpx

[Video] Dr. Možina o Kočevskem rogu: To morišče – to ni grobišče, je en slovenski pekel, ki služi kot opomin, da se kaj takega ne bi smelo zgoditi

Zgodovina dr. Jože Možina (posnetek zaslona: Nova24tv)

V tokratni oddaji Tema dneva sta bila gosta zgodovinar dr. Jože Možina in Ana Savšek. Oddajo je vodil novinar Luka Svetina, ki je uvodoma dejal: “Predsednik republike Borut Pahor je v sobotnem nagovoru v Kočevskem rogu spomnil na spravno mašo, ki je na tem kraju potekala pred 30 leti. Občutki glede slovesnosti na kateri sta spregovorila tedanji ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar in predsednik predsedstva Milan Kučan, se razhajajo še danes.” Ko v nadaljevanju opaža Svetina, pa je po Pahorjevi oceni kljub vsemu, šlo za pomemben dogodek za Slovence. Ob tem je premier Janez Janša poudaril pomen spoštovanja vseh, ki so se borili proti totalitarizmom. Spravna maša je potekala ob 75, obletnici revolucije in množičnih pobojev. Dogodka sta se sicer udeležila tako premier Janša kot tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. “Ti kraji so za mnoge simbolni kraji za vseh sedemsto morišč in grobišč, širom po Sloveniji.”

“Danes javno opravljamo simbolični krščanski pogreb domobrancev, ki so tu ali drugje našli svojo smrt,” pa je na slovesnosti dejal Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Ob tem je poudaril, da pokojni stopajo v javnost in enakopravnost. Letos slovesnost sicer ni potekala v breznu pod Krenom kot doslej, saj je bilo ugotovljeno, da slovenski domobranci po vojni pobiti v breznu macesnova gorica. Pod Krenon naj bi namreč ležali predvsem Hrvati in Srbi.

Janša se je ob tem dotaknil tudi povojnih grozot, ki so jih izkusili njegovi domači. “Pred 75. leti, 25. junija 1945 je Edvard Kardelj iz Beograda poslal Borisu Kidriču v Ljubljano osebno depešo, v kateri je zahteval hitrejše čiščenje oziroma pobijanje. Morija se je okrepila in na transportu proti Kočevskemu Rogu se je znašel tudi moj oče.” Janša je ob tem tudi na kratko opisal njegovo življenje.

Janez Janša, (Foto: posnetek zaslona)

Ob tem je znano, da se je iz brezna uspel rešiti. Janša je tudi izpostavil zlo totalitarizmov 20. stoletja, zlasti nacizma in komunizma. Ob tem je razočaran tudi ugotovil, da danes še ne utegnemo doseči sprave, saj pogosto slišimo: “Še premalo so jih pobili.” Pahor pa je ob tem poudaril: “Razumem vašo bolečino, bolečino povojni pobitih in njihovih svojcev.” Ob tem je Janša tudi poudaril pomen enotnosti slovenskega naroda v času osamosvajanja. Na slovesnosti pa sta bila tudi zgodovinar dr. Jože Možina in predsednik SLS-a Marjan Podobnik. Oba sta govore političnega vrha pohvalila. Možina je ob tem posebej poudaril, da gre za neke vrste slovenski pekel. Med prisotnimi pa je bil tudi zgodovinar dr. Jože Dežman, ki je poudaril pomen nadaljnjega urejanja povojnih grobišč.

Nekdanja politična garnitura namerno zavajala

Možina je ob tem pojasnil, da toliko časa nismo vedeli za resnično brezno, kjer ležijo Slovenci, ker je nekdanja politična oblast ob pripravah prve spravne maše namerno zavedla pripravljavce te slovesnosti. “To je škandal posebne vrste.” je zgrožen ugotavljal Možina. Tudi tisti Slovenci, ki jim je uspelo ubežati smrti, so še v 90. letih trdili, da se jim ne zdi, da bi bil to tisti kraj od koder so pobegnili.

Je pa ob tem potrebno poudariti, da sta bili obe brezni tedaj minirani in je bilo videti nekoliko drugače. Mitja Ferenc je skupaj z neko skupino raziskal bližnjo okolico jam pod Macesnovo Gorico in v eni od teh drag, kjer so slekli jetnike, so odkrili nešteto predmetov, ki so jasno pokazali, da so v tej jami pobiti slovenski ujetniki. Tam so bile svetinjice, križci, rožni venci, gumbi, denar itd.” Svetina je ob tem spomnil na govor Janše in njegovega pobeglega očeta, saj Janša o tem doslej ni toliko govoril.

Kočevski Rog, lobanje, (Foto: posnetek zaslona)

Medtem, ko Levica trdi, da ljudje niso trpeli, je Janša na svoj čustven način želel pokazati, kako so ljudje dejansko trpeli. Odpeljali so jih v Drago, jih slekli in odvzeli nešteto predmetov, a za spravo krivic simboli niso dovolj. Raziskave so pokazale, da so v tej jami bili ubiti slovenski ujetniki. Medtem je dr. Možina opravil pogovore z dvema, ki sta bila tam prisotna in jima je uspelo pobegniti in sta bila Franc Kozina ter Milan Zajc.

Na stotine trupel in umirajočih je ležalo v breznu, še preden so dokončno umrli in so metali nanje bombe, nekaj jim je uspelo uiti ven in je bil dejansko kot mrlič. Dogodki jasno kažejo, kakšna je bila okrutnost ljudi v tistem času. Ocenjuje se, da je bilo približno 4 do 5 tisoč žrtev in bi morali narediti pomemben korak k spravi in nikogar ne bi smeli deliti na te ali one.

Sara Kovač