Voditelj TV Slovenije Igor E. Bergant je med intervjujem doživel pravi šok. Z vprašanjem estonski predsednici Kersti Kaljulaid, ki je v teh dneh obiskala Slovenijo, je izrazil prepričanje, da je bila Estonija prostovoljno del Sovjetske zveze, ne pa, da je bila prisilno okupirana, kot je bilo v resnici. Ta država je sicer ena najbolj digitaliziranih držav na svetu, gre pa tudi za državo z najvišjim indeksom ekonomske svobode med nekdanjimi komunističnimi državami in glede na njeno hitro gospodarsko rast ne bo presenečenje, če nas bo kmalu prehitela.
Udeleženka letošnjega Blejskega strateškega foruma je bila tudi estonska predsednica Kersti Kaljulaid, ki se je pogovarjala s svojim slovenskim kolegom Borutom Pahorjem, spregovorila pa je tudi za Odmeve, kjer se je pogovarjala z voditeljem Igorjem E. Bergantom. Uvodoma je voditelju pojasnila, kako Estonija kot mala država prispeva k stabilnosti Evrope in mednarodne skupnosti: “Estonija je vir inovacij. Dokaj majhna država preizkuša inovacije in jih z gospodarsko-političnimi zmogljivostmi Evropske unije prilagaja potrebam večje družbe, kot je sama. Tako prispeva k stabilnosti. Estonija ima že 20 let delujočo infrastrukturo za digitalni podpis.”
Z nostalgijo po socializmu Bergant povzročil pravo mednarodno sramoto Slovenije
Kljub temu, da smo s strani TV Slovenija doživeli že vsakovrstna neprijetna presenečenja, pa je kmalu sledil pravi šok za gledalce, ki smo to javno hišo vsak mesec prisiljeni financirati s prisilnim RTV-prispevkom. Bergant je gostjo namreč vprašal: “Kako je bil mogoč tak prehod, saj ste bili del Sovjetske zveze?” Predsednica je bila nad vprašanjem zgrožena in mu je jasno odgovorila: “Ne, Sovjetska zveza nas je okupirala. Nismo se ji prostovoljno pridružili. Bila je okupacija, ki ni bila nikoli priznana s strani svobodnega sveta.”
Razlika med spodletelo in uspelo tranzicijo.
Vir: RTV pic.twitter.com/MFdr6fIkmQ
— David Novak (@DavidNovak17) September 3, 2019
V mnogih stvareh bi se lahko Slovenija zgledovala po Estoniji, ki je imela še slabše izhodišče
Vidno zardeli Bergant je nato ponovno vprašal predsednico glede prehoda, glede na njen odgovor pa bi lahko bila ta država zgled tudi za Slovence: “Mislim, da je naša zgodba spodbudna za tiste, ki so obupani, ki živijo v negotovih razmerah, ki ne najdejo poti naprej. Res nimajo ničesar, nimajo pa niti vgrajenih sistemov.” Kot pojasnjuje, so imeli v Estoniji srečo, saj si je veliko lažje zamisliti digitalno družbo, če klasične infrastrukturne projekte financira kdo drug, Evropska unija jih namreč financira v višini 2 do 3 odstotke bruto domačega proizvoda. Kot je še pojasnila, je imela Estonija zelo slabo izhodišče: “Nismo imeli državne infrastrukture. Zasebni sektor je že ponujal digitalne storitve. Imeli smo e-bančništvo. Prva estonska e-storitev, davčna uprava, je nastala, ker nismo imeli davčnih uradov. V Sovjetski zvezi ni bilo davkov, ker ni bilo niti plač.”
Estonija je kljub slabšemu izhodišču uspešen primer tranzicije
Da je Estonija resnično mislila resno s politično in ekonomsko tranzicijo, dokazuje tudi njen položaj na lestvici držav glede na indeks ekonomske svobode, ki ga pripravlja Heritage Foundation. Estonija se z oceno 76,7 med vsemi državami uvršča na 15. mesto, kar je najvišje med nekdanjimi komunističnimi državami. Za primerjavo, Slovenija se z oceno 65,5 v letu 2019 uvršča na precej neugledno 58. mesto, med socialistično Španijo in avtoritarni Kazahstan.
Pričakovano, izvedene reforme in odprto gospodarstvo se odražajo tudi v hitri gospodarski rasti in rasti življenjskega standarda. Ocenjeni bruto domači proizvod na prebivalca, prilagojen na kupno moč, v letu 2019 po podatkih Mednarodnega denarnega sklada v Sloveniji znaša 38.630 ameriških dolarjev, v Estoniji pa 35.720 dolarjev. Če se bo v Sloveniji nadaljevalo vladanje levičarskih vlad, ne bo tako nikakršno presenečenje, če nas bo Estonija kmalu prehitela …
Rok Krajnc