fbpx

[Video] Fantazije in patetika o Preboju in Franti: Kako so mu v enem boju življenje rešili čutarica, cigaretnica in nato še partizanski kurir

Franc Sever Franta, častni meščan Mestne občine Ljubljana, je tako človek, ki je soodgovoren za najhujši vojni zločin vseh časov na slovenskih tleh.

“V enem samem boju sta ga zadeli dve krogli, eno je ustavila čutarica, drugo cigaretna doza … Tretjič ga je rešil partizanski kurir, ki ga je pravočasno opozoril na nemško past,” o Franti pišejo v Delu. Toda, kdor ima malo pojma o balistiki, ve, da gre za podobno laž, kot je ta, da je njegova partizanska enota premagala 12 tisoč okupatorskih Nemcev.

Partizanski film Preboj, ki je skupni projekt studia Narayan Production, Zveze združenj borcev za vrednote NOB in Kulturnozgodovinskega društva Triglav, je te dni deležen kritik na račun amaterske produkcije.

Premajhno število statistov, nedoslednost pri re-kreaciji avtentičnosti uniform, boleče slabi nemški naglasi, celo glas Vida Valiča, ki igra takrat še ne 22-letnega Franca Severja – Franto, so samo nekatere od kritik, ki so letele na film. Ob tem se na patetiko, ki je prisotna okoli samega Severja in mitov, ki jih te dni v sodelovanju z njim napletajo osrednji mediji, kar nekako pozabi.

Image

Franta kot novi mitološki junak
Preboj namreč, v očeh njegovih oboževalcev, Severju dela krivico. “V enem samem boju sta ga zadeli dve krogli, eno je ustavila čutarica, drugo cigaretna doza … Tretjič ga je rešil partizanski kurir, ki ga je pravočasno opozoril na nemško past,” o Franti pišejo v Delu.

Sever tako ni več le legendarni partizanski poveljnik, ki je rešil okoli petsto utrujenih in preganjanih partizanov iz krempljev grdih, hudobnih Nemcev, temveč je junak, ki ga je v vojni spremljala sama Previdnost, kakor je to rad zase verjel tudi vodja nemških nacionalsocialistov Adolf Hitler.

Izstrelek iz puške bi preluknjal več partizanov skupaj
Če bi tem pripovedkam rekli lovske, bi bila to žalitev za lovce. Tako prenapihnjene so lahko edino partizanske zgodbe. Nemška vojska je v 2. svetovni vojni pretežno uporabljala puške karabiner 98k, kalibra 7,92x57mm. Ne čutarica ne cigaretnica ne ustavita take krogle, kar nazorno prikaže tudi video v članku, v katerem je uporabljena puška manjšega kalibra – 7,62×39. V spodnjem videu pa je prikazano, kako izstrelek pištolnega naboja, ki je, mimogrede, nekajkrat šibkejši od dolgocevnega, preluknja kar 5 polnih kovinskih čutaric in se ustavil v šesti.

https://twitter.com/mgajver/status/1187064265330626560?ref_src=twsrc%5Etfw

Rihard Orel