Ob dnevu slovenske vojske je bil poveljnik Miha Škerbinc povišan iz brigadirja v generalmajorja. Ob tej priložnosti je spregovoril tudi za Novo24TV v oddaji Tema dneva. Kot je pojasnil, mu to napredovanje pomeni spodbudo za nadaljnje delo. Sam svoje interese vedno podreja interesom slovenske vojske. V nadaljevanju pozdravlja investicije vlade v vojsko, saj meni, da je bila ta vrsto let podhranjena. Poudarja, da slaba ocena pripravljenosti slednje, odraža odnos države do nje. “Slovenija mora odgovorno razmišljati o svoji obrambi. To v tem trenutku pomeni tudi zagotavljanje področno vzdržnih številk za obrambo usposobljenih posameznikov, ali kot profesionalnih vojakov ali kot pogodbenih rezervistov ali kot samo usposobljenih vojaških obveznikov,” je dejal.
V zadnjih desetih letih je slovenska vojska postala nepogrešljiv del življenja v Sloveniji in svetu. Poleg svojega osnovnega poslanstva so prisotni tudi v drugih sferah družbe. “Prisotni smo na meji, na enajstih lokacijah po svetu ter smo sestavni del operacij in mednarodnih sil. Resen partner smo na mednarodnih štabih in poveljstvih,” je ob tej priložnosti dejal Robert Glavaš, načelnik generalštaba Slovenske vojske.
Poveljnik slovenske vojske Miha Škerbinc je bil pred dnevi povišan iz brigadirja v generalmajorja. “To priznanje mi pomeni predvsem spodbudo za svoje nadaljnje delo,” je pojasnil. V svoji 30-letni vojaški karieri je najbolj ponosen na to, da je vseh 30 let ostal zvest samemu sebi, Slovenski vojski in domovini. Poudarja, da še danes podreja vse svoje interese interesom Slovenske vojske.
Po mnenju Škerbinca je Slovenska vojska kljub pomanjkanju sredstev uspešna na mednarodnih misijah, saj ima najboljše vojake na svetu. Podobno kot v bitkah, poudarja, da tudi v življenju niso vse bitke dobljene, saj pridejo temni časi in mračna obdobja. “Jaz sem vedno navajen gledati naprej, sledim svoji liniji in tako bo tudi ostalo,” je pojasnil. V nadaljevanju je povedal, da je pandemija prinesla obilico izzivov in težav tudi Slovenski vojski. “Mi smo že od samega začetka rekli, da če pa vojska ne more delovati, kdo pa potem sploh bo,” je dejal. Pri tem izpostavlja, da so v tem času vložili posebne napore v varovanje svojega zdravja, v skrb za potrebni nivo pripravljenosti in v zagotavljanje vseh rednih nalog, tudi misij.
Vsak general potrebuje vizijo, da lahko vojsko pelje proti cilju
V času epidemije so tudi izdatno pomagali civilni zaščiti, vlada pa je prav tako povečala sredstva v slovensko vojsko. “Investicije v vojsko so zame jasen signal, da v državi obstaja zavedanje spremenjene geopolitične situacije, da se priključujemo ostalim zaveznikom. Tako v Natu, kot v Evropski uniji, v politiki krepitve obrambne in odvračalne drže,” je dejal. Zanj kot vojaka pa to pomeni novo možnost jasnejših ciljev in s tem tudi jasnejšo vizijo razvoja. “Vsak general potrebuje vizijo, da lahko to vojsko proti cilju tudi pelje,” je pojasnil.
Ocena pripravljenosti vojske je po besedah Škerbinca ocena odnosa države do obrambnega področja, ki je bilo zaradi različnih razlogov v preteklosti takšno, da je bila vojska podhranjena z viri. “Verjamem, tako kot so povedali vsi govorci na dnevu slovesnosti ob dnevu slovenske vojske, da se ti časi spreminjajo. Tudi jaz sem velik optimist,” je dejal. Z novo iniciativo v vojski z enotno vstopno točko in privlačnejšim modelom za mlade, je Škerbinc prepričan, da so ubrali pravo pot k okrepitvi slovenske vojske. “Prvič je to povezana zaradi spremenjene globalno-varnostne situacije, Slovenija mora odgovorno razmišljati o svoji obrambi. To v tem trenutku pomeni tudi zagotavljanje področno vzdržnih številk za obrambo usposobljenih posameznikov, ali kot profesionalnih vojakov ali kot pogodbenih rezervistov ali kot samo usposobljenih vojaških obveznikov.”
S prenovljenim programom upajo na večje število novih pripadnikov Slovenske vojske
Nov program mladim tako omogoča, da se usposobijo za obrambo v različnih časovnih obdobjih, lahko za obdobje samo pet, enajst tednov ali trinajst tednov. “Mi se bomo potrudili narediti atraktivne programe usposabljanja, tudi nagrade so atraktivne same po sebi. Jaz verjamem, da se bodo številke začele povečevati,” je še dodal. Po njegovi oceni pa bi Slovenija potrebovala osem tisoč poklicnih vojakov, dva tisoč pogodbenih rezervistov in pa več kot deset tisoč za oborožen boj usposobljenih rezervistov.
Sara Rančigaj