Pridnost, vztrajnost, srčnost. Slovenski narod je skozi svojo zgodovino pretrpel marsikaj. Na krilih slovenske pomladi in poguma osamosvojiteljev pa smo si izborili lastno državo in jo zatem tudi ubranili v Vojni za Slovenijo. Komu se postavljajo spomeniki, komu gredo zasluge, predvsem pa, kakšno je stanje 25 let pozneje?
“Želimo, da Slovenija končno dobi primeren spomenik naši osamosvojitvi,” je jasen predsednik VSO Aleš Hojs, ki je prepričan, “da je v vsakem državljanu nek naboj, ki nikoli ne ugasne – zavedanje lastne domovine in lastne države je nekaj tako pristnega, da ga je težko na kakršenkoli način iz nas izgnati.
Celotno oddajo si lahko pogledate na spodnji povezavi.
Okrogle mize, predavanja, proslave pa vse do izdaje Bele knjige slovenske osamosvojitve in zbornika Vojna za Slovenijo. V skoraj 6 letih obstoja ste naredili veliko. Na kaj ste najbolj ponosni?
Težko je izvzeti enega, dva ali tri dogodke, na katere smo najbolj ponosni. Mislim, da je največji ponos, da je naše združenje sploh nastalo. Torej, pred dobrimi petimi leti so oz. smo na ustanovnem zboru v Slovenski filharmoniji, ki so ocenili, da je zavest o naši osamosvojitvi zašla in se jo poskuša na nek način potisniti nekam v podzavest. Bolj kot našo osamosvojitev se promovira neke druge čase. Odločili smo se, da je potrebno, da na tem družbenem področju nekaj storimo in takrat je bila ta ustanovitev, kar se kaže danes po petih oz. šestih letih še kako smiselna in potrebna.
V temu združenju so bili in so še danes vključeni, vsi tisti glavni akterji slovenske osamosvojitve in ne nazadnje je Ivan Oman, ki je bil eden izmed stebrov začetka slovenske pomladi. Človek, ki je napovedal, da se na volitve hodi zato, da se zmaga. Postal je tudi pri predsednik in je danes častni predsednik Združenja VSO.
Izpostavljati nekaj dogodkov je seveda smiselno. Morda niso najpomembnejši, so pa najbolj sveži, ki so se zgodili v zadnjem času. Izpostaviti moram odlikovanje izvidniškega voda v Borovnice. Državno odlikovanje, ki ga je tem fantom podelil predsednik RS. Ta predlog za odlikovanje smo v Združenju VSO oblikovali 2 leti nazaj. Torej, kar 2 leti je trajalo, ampak sem vesel, da je predsednik države nekako držal tisto obljubo, ki jo je meni, kot predsedniku Združenja VSO, dal, da bo gotovo priznanje izročil ob 25-letnici.
Zelo pomembna je naša založniška dejavnost, ne nazadnje sta obe knjigi, tako Bela knjiga slovenske osamosvojitve kot Vojna za Slovenijo. Dva dokumenta, sestavljena izključno, razen seveda predgovorov, iz dokumentov.
Nič drugega ni notri kot verodostojni dokumenti, iz katerega se da videti, v Beli knjigi slovenske osamosvojitve, kako je potekal politični proces slovenskega osamosvajanja, kako so se zadeve zapletale in odvijale na političnem polju in v knjigi Vojna za Slovenijo, kar se je dogajalo v oboroženih spopadih, pa tudi nekaj pred in po njih. Zaobjema vse tisto, kar je bilo pomembno v sami vojni za Slovenijo.
Potrebno je povedati, da smo v Združenju VSO izredno ponosni, da imamo praktično postavljene naše občinske ali pokrajinske odbore po celotni Sloveniji. Še posebej smo ponosni, ta ideja in zavest o teh prelomnih časov slovenske osamosvojitve nekako usidrala tudi drugod po Sloveniji. Občinski odbori so izjemno aktivni, prirejajo domoljubne, kulturne in celo športne prireditve širom po Sloveniji. Mislim, da je društvo v teh letih dokazalo, da je vredno tega zaupanja, da deluje kot društvo kot združenje v javnem interesu in da želimo naš fokus usmerjati izključno v obdobje našega osamosvajanja in kasnejše dobe Slovenije, v čas, ko smo Slovenci dobili lastno državo.
Proslava Za mojo Slovenijo je bila verjetno eden izmed večjih projektov. Več tisoč ljudi se je zbralo na Trgu republike, ki je bil praktično poln. Bila je neka posebna nota, nek poseben naboj, kar je tudi prav ob tem pomembnem prazniku.
Vsem tistim, ki so tja prišli, vsem tistim, ki so sodelovali v organizaciji in tudi tistim, ki so spremljali dogodek doma preko vaše televizije, se zahvaljujem. Mislim, da je bil ta dogodek res enkraten, izjemno lepo je uspel.
Ne gre za nikakršno vzporedno proslavo, jaz osebno sem ta dan bil na bil na treh proslavah širom po Sloveniji. Mi smo želeli s tem praznovanjem, mi smo ga bolj imenovali praznovanje kot proslava, nekako svečano obeležiti to našo četrtletno zgodovino samostojne države. Simbolično na mestu, kjer je bila samostojna država razglašena. Ta trg že kar nekaj časa ni bil tako poln, kot je bil ob tej naši prireditvi, in zato je seveda ta zadeva še toliko bolj pomembna.
Imate več kot 4000 članov, lahko rečemo, da ste kar velika družina. Prisotni ste pravzaprav po celotni Sloveniji. Kakšni so vaši cilji oz. projekti za naprej?
Letošnje leto je seveda posebno, v letošnjem letu smo, glede na to, da je šlo za 25-letnico naše osamosvojitve, vedeli, da gre za jubilejno leto. Več pozornosti je bilo potrebno usmeriti v ustrezna praznovanja, da se na ustrezen način spomnimo konca vojne oz. konca oboroženih spopadov.
V četrtek bomo v ljubljanski stolnici odkrili tudi spominsko ploščo, ki se bo Bogu in vsem, ki so takrat bili nosilci našega osamosvajanja, na primeren način zahvalili. Torej, to bo spominska plošča, ki bo stala v centralni katoliški cerkvi v Sloveniji, torej v ljubljanski stolnici. Pričakujem, da bo tudi ta prireditev zelo lepo uspela.
V letošnjem letu je eden ključnih dogodkov tudi odhod zadnjega vojaka iz Slovenije. Obeležitev dneva suverenosti, oktobra v Kopru. Točnega programa še ne bi razkrival, bomo pa v tem segmentu zadevo ustrezno obeležili oz. praznovali.
Pred nami pa je tudi razširitev naše publicistične in ne nazadnje tudi filmske dejavnosti, mi imamo že vrsto let v mislih, da bi bilo potrebno posneti tudi kakšen igralni film na temo naše osamosvojitve. Na žalost takega igranega filma ni, spomnite se samo bivše države, kjer smo imeli kopico igrani filmov o času naše 2. svetovne vojne. Mislim, da bi bil čas, da bi tudi Slovenija našla denar za kakšen igrani film.
Kako je s financiranjem oz. razdelitev sredstev za delovanje, s strani države?
V državi vsa leta, ne samo v zadnjih petih ali šestih letih, kar VSO obstaja, ampak vsa leta se določena sredstva namenjajo za veteranske organizacije. Pred dobrimi tremi leti smo prvič prišli do nekega pravilnika in postopka, kjer se veteranske organizacije lahko prijavljamo za sredstva, ki jih država nameni za naše delovanje.
Po času, ko ta sredstva niso bila več v sklopu ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kjer moram odkrito povedati, so se delila zelo po domače, je zadevo prevzelo ministrstvo za obrambo, ki je vsaj na nek način poskušalo zadevo s pravilnikom, z razpisom, ki je objavljen, s točkovanjem, ta denar razdeliti. Seveda je vprašanje, ali so ti kriteriji razdelitve pravi.
Misli ob 25. obletnici domovine Slovenije
Predsednik RS Borut Pahor: “V marsičem smo veliko dosegli, tudi kar se tiče sprave. V simbolnem in stvarnem smislu, da obstoji neka izkušnja koristnosti sodelovanja med nami, ampak da lahko opazujem tudi nekatere konflikte, nekatere znake sovraštva celo, ki me skrbijo, ki mi pravijo, da imamo eno državo ne pa nujno samo eno domovino. Dveh pa si ne moremo privoščiti in zato ker moramo imeti in eno državo in eno domovino je še marsikaj tega za opraviti. Vsi smo poklicani k temu.”
Predsednik SDS Janez Janša: “Imamo potencial, ki je omogočal, da smo v nekaterih obdobjih povprečno razvitost Evrope zelo hitro lovili. Zdaj imamo obdobje, ko padamo ali ko smo zelo pospešeno padali. Smo pa še vedno isti narod, imamo iste potenciale in treba je samo priti do tega, da se bo z državo upravljalo v skladu z vrednotami, na osnovi katerih je nastala. SDS se od samega začetka bori za to.”
Predsednik VSO Aleš Hojs:“Šolski sistem ne bo dovolj, osnova kreiranja domoljubja so slovenske družine in tako kot so nas v družini vzgojili za vse kar v življenju nosimo sabo, šola je dala samo vzporeden pečat, se mi zdi prav, da bi v vseh slovenskih družinah ta duh domoljubja – to zavedanje, da imamo lastno državo še okrepili. Tega je že veliko in ko bo temu paralelno pridala svojo moč in energijo še država, z ustreznimi spodbudami v šolah, združenjih in društvih bo domoljubja pri vseh veliko več.”
Nekdanji predsednik VSO Slavko Kmetič: “Po 25-ih letih lahko ugotavljamo, kaj je šlo dobro in kaj je šlo narobe. Ene stvari so sigurno dobre, da smo na varni strani Alp, da smo v Nato, da smo v EU, kup stvari pa dejansko ni takšnih kot smo jih želeli in upam, da bomo v naslednjih 25-ih letih zgodbo opravili in da bo Slovenija takšna, ko smo si želeli leta 90.”
Jure Ferjan