“Če izgubimo naš kompas, v prihodnje ne bomo uspešni. In dejstvo je, kar ste sami omenili, da smo tarča hipokritov, dvojnih standardov, politične korektnosti, ilegalnih migracij. Ta negativni fenomen povečuje pomen zaščite naših krščanskih vrednot,” je madžarski zunanji minister Peter Szijjarto odvrnil na vprašanje novinarja Nova24TV Luke Svetina o tem kako dandanes zagovarjati konservativizem, ne da bi te na levici označili za fašista.
Včeraj je potekal 15. Strateški forum Bled, z daleč najbolj številno zasedo predsednikov vlad v zgodovini. Ob tej priložnosti je za Nova24TV spregovoril tudi madžarski zunanji minister Peter Szijjarto, ki je prepričan, da je ob vseh negativnih pojavih sodobnega sveta kot so ilegalne migracije in levičarski diskurz, ki vztrajno duši konservativno mnenje, potrebno ohraniti tako naše zgodovinsko izročilo kot tudi naše versko izročilo.
Dobro jutro, gospod Peter Szijjarto.
Dobro jutro, hvala za vaše povabilo.
Skupaj z vašim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom se udeležujete Blejskega strateškega foruma 2020, kjer so močno zastopani tudi voditelji držav Višegrajske skupine. Slovenski premier Janez Janša je pogosto tarča kritik osrednjih medijev, ker poskuša okrepiti vezi z državami V4. Oni verjamejo, da bi takšna povezava Slovenijo potisnila proč od vrednot, ki jih zagovarjajo tako imenovane jedrne države Evropske unije. So ti strahovi upravičeni? Kaj je resnični namen močnejšega sodelovanja med državama?
No, če bi vam želel dati direkten kratek odgovor, bi vam rekel, ne, te kritike niso upravičene. In bi kar tu naredil piko. Menim pa, da ne bi dovolj zadovoljil vaših pričakovanj. Sam sem popolnoma navajen na napade mednarodnih libaralnih osrednjih medijev, razumemo, da ti mediji tvorijo neke vrste mrežo, zato ponavadi vrstijo mednarodne napade na voditelje, ki jih ne ocenjujejo za dovolj mednarodne, oziroma dovolj liberalne, tega se dobro zavedamo. Mislim pa, da imamo lahko ta osvežujoči občutek, da nam jih niti ni treba zadovoljevati. Mi moramo zadovoljiti naše volivce, naše državljane, zagotovo pa ne mednarodne liberalne osrednje medije. Če bi imeli za cilj zadovoljiti te medije, potem bi imeli zelo slab notranji občutek. Zelo spoštujemo vašega predsednika vlade, spoštujemo ga kot osebo, kot politika in kot voditelja prijateljske Slovenije. V zadovoljstvo nam je sodelovati z njim, vedno smo do njega čutili občutek solidarnosti. Moram vam povedati, da imata naša predsednika vlad zelo dober osebni odnos, kar blagodejno vpliva na delovni odnos.
Ko smo napadeni, nas Janez Janša vedno brani in zagovarja, to je recipročno. To dobro sodelovanje je obrodilo sadove, ko smo se ukvarjali s tem, kako drug drugega zaščititi pred izzivi pandemije. Višegrajska skupina je zagotovo močna skupina držav, dejstvo, da je sodelovanje med našimi državami tako močno, ni povšeči Bruslju, tega nikakor ne prenesejo mednarodni mediji. Zakaj? Zato ker te vlade, te države povzdignejo svoj glas, so dovolj pogumne, da povzdignejo glas v Evropi. Sposobni smo stopiti v bran tistim vrednotam, na katerih je Evropska unija tudi nastala. Trenutna slovenska vlada ima podoben pristop, zato je očitno, da je naše sodelovanje intenzivno. Bolje sodelujemo, bolje je to za naš narod.
Že skoraj pol leta je, odkar se je oblikovala nova slovenska vlada. Srečali ste se z našim zunanjim ministrom dr. Anžetom Logarjem ob številnih priložnostih. Je on prava oseba za nalogo “popraviti izginjajoči ugled slovenske diplomacije”?
Mislim, da opravlja čudovito delo. Mislim, da sem prvi minister, s katerim se je srečal po nastopu svojega mandata, nemudoma sem stopil v stik z njim, prišel sem v Ljubljano v času koronakrize, ker sem upal, da gre tudi z njegove strani pričakovati določeno mero previdnosti, dobro se je izšlo. Slovenijo na mednarodnem nivoju zastopa perfektno, na glas govori o slovenskih nacionalnih interesih v Evropski uniji, o tem ni dvoma, midva dobro sodelujeva, in ko je bilo govora o zaščiti zdravstvenega sistema zaradi posledic epidemije, sva bila ves čas na liniji. Vedno si poskušava pomagati. Ni pa edini slovenski minister, s katerim imam dober odnos. Dober odnos imam tudi z infrastrukturnim ministrom Jernejem Vrtovcem, kot tudi z ministrom za gospodarstvo Zdravkom Počivalškom.
Vaš premier je večkrat na glas dejal, da bi morala Evropa spet posvojiti krščanske vrednote, na katerih je bila zgrajena evropska kultura že pred stoletji. Ampak, ali je v modernih časih politične korektnosti, masovnih migracij in multikulturnosti to sploh možno? Kako dandanes zagovarjati konservatizem, brez da bi vas na levici označili za fašista?
Moramo se soočiti s tem dejstvom, da kadarkoli zagovarjaš patriotizem, si takoj obtožen, napaden in si primerjan z najhujšimi in najbolj temačnimi diktatorji prejšnjega stoletja. Če želiš implementirati patriotsko politiko, če želiš postaviti nacionalni interes na prvo mesto, če ne sprejmeš mnenja, da mora biti demokracija liberalna, potem te bodo napadli v najslabšem smislu v Evropi. Gre za teror mnenja in teror ideologije, ki je prisoten v tovrstnih debatah v Evropi. Če ne zavzemaš dominantne liberalne pozicije, si najslabši med najslabšimi. Ker je bila Evropska unija osnovana na krščanskih vrednotah, ker je naša država krščanska že več kot tisoč let, je to nekaj, kar si želimo ohraniti. Ohraniti si želimo naše zgodovinsko izročilo, pa tudi naše versko izročilo. Če izgubimo naš kompas, v prihodnje ne bomo uspešni. In dejstvo je, kar ste sami omenili, da smo tarča hipokritov, dvojnih standardov, politične korektnosti, ilegalnih migracij. Ta negativni fenomen povečuje pomen zaščite naših krščanskih vrednot.
Skupaj s Poljsko je Madžarska tarča bruseljskih kritik, da ne spoštuje vladavine prava. Vašo vlado se tudi obtožuje, da se vmešava v vejo znanosti, zlasti na področju družboslovnih ved. V prihodnje bi lahko Bruselj s poslušnostjo pogojeval dodeljevanje evropskih sredstev. Če bi se to zgodilo, kako bi odgovorila Madžarska?
Poglejte, postaviti subjektivni pogoj, subjektivne pogoje, ko govorimo o dodeljevanju evropskega denarja, je preprosto nesprejemljivo. Mi kot majhna srednjeevropska država ne bi smeli dovoliti, da se uveljavlja koncept, da mi kot država članica Evropske unije dobivamo ugodnosti in da obratno ni tako. Gre za dvosmeren promet. Kot mi dobivamo ugodnosti od članstva v Evropski uniji, ima tudi EU ugodnosti, ker so srednjeevropske države njene članice. Zapomnite si, koliko prometa so zahodnoevropska podjetja zaslužila na našem trgu, ali katerem koli drugem evropskem trgu. Naša država je bila v preteklosti okupirana s strani sovjetskih komunistov, kar je našo državo postavilo v zelo neenakovreden položaj na gospodarskem področju. Odprli smo naš trg v skladu z dogovorom z Evropsko unijo, zahodnoevropska podjetja pa so na ta način ustvarila velik profit. Zato so ta kohezijska sredstva naša pravica, zato je to slikanje srednjeevropskih držav kot držav, ki samo prejemajo ugodnosti, napačno. Ustvarja se slika, kot da nam jih dajejo v znak radodarnosti ali humanitarnih donacij. To je preprosto nesprejemljivo. Mi Srednjeevropejci bi morali imeti več samozavesti. Sodeč na študijo Evropske komisije se kar 70 odstotkov od vseh evropskih sredstev, ki so dodeljena državam Srednje Evrope, na koncu vrne v Zahodno Evropo. Zato je kakršnokoli politično pogojevanje evropskega financiranja nesprejemljivo. Kritiziranje je politično motivirano. Če bi imeli na madžarskem socialistično vlado, če bi imeli socialistično vlado na Poljskem ali pri vas v Sloveniji, verjemite mi, nas ne bi napadali.
Gospod Szijjártó, omenili ste Sovjetsko zvezo. Glede na krizo, ki se odvija v Belorusiji, je Rusija ponudila možnost vojaške intervencije v tej državi. Vas rusko rožljanje z orožjem na poljskem dvorišču skrbi?
No, ko govorimo o Rusiji, gre za zelo hipokratsko obnašanje Evropske unije. Čeprav kritizirajo Rusijo, ravno z njo sklepajo največje posle. Če pogledate samo izvoz največjih evropskih držav v Rusijo v primerjavi z letom 2015, se je ta povečal za kar 20 odstotkov. Mislim, da potrebujemo več iskrenosti in direktnosti. Vedno smo zagovarjali pragmatičen dialog Rusije z Zahodom, če tako rečemo, ker mi Srednjeevropejci delimo podobne zgodovinske izkušnje kar se tiče konflikta med vzhodom in zahodom. Kadarkoli je nastal takšen konflikt, je bila najbolj prizadeta Srednja Evropa. Zato si ne želimo novih konfliktov. Če se sprašujemo, kako rešiti situacijo v Belorusiji, mislim, da potrebujemo geopolitičen pristop. Rusija je v soseski, ima svoj interes. Najti moramo rešitev, ki ne bo še bolj poslabšala odnosov med Rusijo in Evropsko unijo.
Jutri bo Madžarska zaprla svojo mejo za vse, ki niso njeni državljani, da bi poskusila obvladati naraščajoče število okužb s korona virusom. Madžarska je bila skupaj s Slovenijo doslej ena od najuspešnejših evropskih držav v bitki s koronakrizo. Zakaj sta Madžarska in Slovenija še vedno v t.i. zeleni coni, medtem ko je vse več držav v soseski obarvano v rdeče? Kako dolgo bi lahko obveljali strožji ukrepi proti covidu-19?
Poglejte, najprej moram čestitati slovenski vladi za njeno delo, saj je z mandatom nastopila na vrhuncu krize. Zato se je vlada odlično odrezala pri zajezitvi števila okužb in zagotavljanju vzdržnosti zdravstvenega sistema za slovenski narod. Lahko govorimo o izjemnem uspehu. Tudi mi smo naše odločitve sprejeli pravočasno. Čeprav so bile težke in komplicirane za sprejem, seveda nas ni veselilo, da smo jih morali sprejeti, zakaj bi bil kdo vesel, ko mora vzpostaviti restriktivne ukrepe, ampak smo jih preprosto morali. Zdaj se začenja novo šolsko leto, ljudje se vračajo z dopusta nazaj v realnost, zato moramo biti zelo previdni. Število okuženih se poslabšuje, moramo sprejeti restriktivne ukrepe na naših mejah, da bi se izognili vdoru virusa nazaj v našo državo. Zato vstop dovolimo samo madžarskim državljanom, seveda bomo imeli nekaj izjem, ki so se spomladi izkazale za uspešne, kot je tudi primer s Slovenijo. Tranzit bo vsekakor dovoljen, dovoljeni bodo tudi prevozi na delo, hvala Bogu so delavci na obeh straneh meje povezani v tesne mreže, in to je nekaj, česar si ne želimo uničiti.
Ste vi zadovoljni, kako se je Slovenija kot vaša soseda odzvala na koronakrizo?
Če bi bil Slovenec, bi bil vsekakor zadovoljen s tem, zato res cenim in občudujem odziv slovenske vlade. Naredili ste dobro delo pri nabavi zaščitne opreme. Slišal sem, da je bila vlada zaradi tega deležna političnega napada, ampak povedal sem vašemu ministru Zdravku Počivalšku, da je bilo podobno tudi povsod drugje. Morda se ukrepi policije kje razlikujejo. Ampak če se vrnem k prejšnji trditvi, če naši državi ne bi bili dovolj uspešni pri nabavi zaščitne opreme, potem se morda ne bi mogli izogniti situaciji, ki smo ji bili priča v Italiji in Španiji. Mislim, da sta na tem področju obe vladi opravili dobro delo.
Gospod Peter Szijjártó, hvala za intervju in uživajte v preostanku vašega obiska na Bledu.
Najlepša vam hvala.
Z madžarskim zunanjim ministrom se je pogovarjal novinar Luka Svetina.