fbpx

[Video] Možina o vzporednicah med vzponom komunističnega režima in dogajanjem pri nas

Jože Možina (foto: Nova24tv)

V oddaji Beremo, 9. decembra 2022, sta se voditelj oddaje Metod Berlec in njegov gost dr. Jože Možina, sicer priznani zgodovinar in novinar RTV Slovenija, dotaknila nekaterih travmatičnih obdobij slovenske polpretekle zgodovine, komunistične revolucije in vzporednic z aktualnim družbenopolitičnim dogajanjem.

V nedavni oddaji Beremo z voditeljem dr. Metodom Berlecem, ki je v svoji oddaji gostil priznanega zgodovinarja in RTV novinarja dr. Jožeta Možino, sta razkrinkala, kako se je leta 1942 začel komunistični totalitarizem, nato pa potegnila vzporednice z letošnjim letom, v času, ko se v imenu svobode z lažjo in razdvajanjem, kot je Možina zapisal na Twitterju, “vara in siromaši Slovence”.

Možina je uvodoma spregovoril o fotografiji, ki je na naslovnici njegovega avtorskega dela, knjige Razkol. Na naslovnici sta v ozadju fotografije namreč dve ženici, ki jo je umestil  v čas komunistične revolucije. Kdo sta ti dve ženici, Možina ni vedel, dokler ni k njemu na eni od predstavitev knjige pristopila gospa in mu povedala, da je ena od ženic njena teta, ki je bila tudi sestra umorjenega župana Horjula Bastiča. Medtem ko je po svetu divjala druga svetovna vojna in se je večina borila proti sovražnikom, so komunisti načrtno pobijali brate in sestre Slovence, ki so jih označili za razredne sovražnike. Komunistični zločinci so med ostalimi ubili tudi nedolžna Ivana Bastiča in njegovo ženo Marijo, po umoru pa so povsem izropali njun dom. Območje Horjula in Polhovega Gradca je bilo med vojno eno izmed najbolj obleganih s strani partizanov in je utrpelo ogromno nedolžnih žrtev, saj si vasi še dolgo po vojni niso opomogle zaradi množičnih pobojev nad tamkajšnjimi prebivalci.

Civilisti so bili izpostavljeni proti svoji volji
Možina v nadaljevanju pojasni, da je bil sovjetski fanatizem povezan tudi z dogajanjem v Dražgošah. Na silvestrovo je prišel Cankarjev bataljon v Dražgoše, Stane Žagar in Jože Gregorčič sta bila voditelja komunista, nakar sta prepričevala domačine, da bodo ubranili Dražgoše, da bodo porazili Nemce. Vas je bila precej katoliška, tam so bili možje iz prve svetovne vojne, ki so vedeli, kako je biti v vojni, in so rotili partizane, naj se umaknejo”, je dejal Možina in dodal, da ni bilo smisla izpostaviti domačine za neko vojaško strategijo, zgodila se je tragedija, Možina pa obsoja besede Milana Kučana, ki “degutantno govori o neki zmagi v Dražgošah, ko pa ni bilo tako”.

“Laž in teror sta bili temeljni prvini pri načinih pridobivanja množice,” je dejal Možina, ki je pojasnil, da ljudem Sovjetske zveze takrat ni bilo težko predstaviti kot dežele bratstva, svobode in prosperitete, “ravno tisti, ki so o tem pisali in generirali to laž, so vedeli, da ni tako”, pove Možina in navaja Ivana Mačka, ki je na vprašanje, kaj je videl v Moskvi, kjer je videl bedo, teror, prostodušno odgovoril “jaz sem bil tiho, nisem pripovedoval tistih stvari, za katere sem mislil, da ni treba, da jih komunisti vedo, ker sem predvideval, da bom s tem razbil partijo”. “Radikalno politiko umorov je narekoval Edvard Kardelj skupaj z Zdenko Kidrič,” je na okrogli mizi ob dnevu spomina na vse žrtve komunizma dejal zgodovinar dr. Jože Možina, komunistični revolucionarji so že do konca leta 1941 ubili okoli sto domačih ljudi. Vzporedno z vojno tujih sil je izbruhnila še državljanska vojna. Razkol se je zgodil takrat, ko bi moralo biti združevanje proti okupatorju najpomembneje.

Foto: zajem zaslona

V nadaljevanju je Možina predstavil graf, ki kaže žrtve slovenske civilne žrtve od aprila leta 1941  in do konca leta 1942. V prvih mesecih, ko je divjala vojna, ni bilo toliko civilnih žrtev, ker ni bilo upora, kasneje pa so bile žrtve, ki jih je povzročalo partizansko gibanje, to namreč prednjači v umorih na slovenske ljudi. Upori so se začeli dogajati od spodaj navzgor, pri čemer gost omeni upor v Šentjoštu. Najprej je orisal stanje ob okupaciji, ko so Italijani vdrli v cerkev v Šentjoštu in tam iskali Srbe. Tamkajšnji župnik se je z velikim prezirom obrnil od oltarja in s tem jasno pokazal, kaj si misli o okupatorjih. Prav tako so čutili tudi tamkajšnji prebivalci. Marsikdo se je želel pridružiti osvobodilnemu gibanju, vendar pa se jih je veliko od tam vrnilo.

Okrog 100 tisoč žrtev
Zaradi načina vojne, tudi osvobodilne, ki jo je sprožilo partizansko gibanje in se je nanj okrutno odzval okupator, je slovenski narod utrpel mnogo več žrtev kot tisti narodi, ki so osvobodilno vojno vodili na način, ki je v večji meri upošteval človeško življenje kot vrednoto. Možina je v knjigi razkril, da je od začetka vojne do oktobra 1943 v Ljubljanski pokrajini nasilno umrlo več kot 9.000 Slovencev in skoraj desetkrat manj okupatorjevih vojakov. Ali celo dvajsetkrat manj, če upoštevamo uradne podatke italijanske vojske in oceno nemških izgub. Vojna v celoti pa je skupaj s povojnimi pomori po njegovih besedah pri nas terjala okrog 100.000 življenj. Največ jih je povzročil nemški okupator, več kot 32.000, za njim pa je revolucionarno gibanje s 24.400 žrtvami, ob tem da je za več kot 21.000 žrtev povzročitelj neznan.

Aktualno dogajanje vodi v razočaranje
Kar se tiče sprejetega zakona o RTV, je Možina začuden, da njegovi kolegi na javni televiziji, kot pravi, slepo verjamejo, da bodo šle stvari na bolje, ko pa ni videti tako. Nasprotno, Možina je prepričan, da se nič ne bo spremenilo, da pa bo z nazorskega vidika le še slabše, ker kot vidimo, “enako kot s policijo, parole o depolitizaciji in podobno, vemo, kako to gre“, pravi Možina in dodaja, da novi načini vodenja vodijo v socialistično vodenje, ki grejo v slepo luknjo in razočaranje.

Javni zavod RTV Slovenija si želijo politično podrediti, pri tem pa Golob obžaluje, da jim to ni uspelo še pred jesenskimi lokalnimi volitvami, napoveduje pa “drugačne ukrepe”. Kakšne, ni izdal. (Foto: STA)

Enako zgrožen je nad dogajanjem v notranjem ministrstvu, ko je notranja ministrica Tatjana Bobnar izpostavila “izsiljevanje”. Možina je pohvalil ministričino pokončno držo in načelnost. V zvezi z nadaljevanjem in prihodnostjo vlade je dejal, da “mora vsak od nas narediti, kar lahko, in ne prelagati odgovornosti na ostale”.

Ana Horvat