[Video] Nacionalna RTV zopet zamolčala večji del debate o sovražnem govoru pri predsedniku Pahorju in izpostavila zgolj leva stališča: Objavljamo celoten prispevek!

Datum:

Medtem ko je režimska RTV Slovenija v svojem poročanju o četrtkovem posvetu na temo svobode govora in t. i. sovražnega govora pri predsedniku republike Borutu Pahorju enostransko izpostavljala le mnenja režimu naklonjenih levičarskih udeležencev, so bila v okviru oddaje Tema dneva na Nova24TV enakovredno predstavljena vsa stališča. Vabljeni k ogledu posnetka z dogodka!

Četrtkov posvet pri predsedniku republike Borutu Pahorju, na katerega so bili vabljeni predstavniki iz sveta politike, medijev, sodstva ter vladnih in nevladnih organizacij, ni prinesel jasnega odgovora na vprašanje, kje, če sploh, so meje svobode govora. Je pa po zaslugi uglednih pravnikov in sodnikov delno razkril hipokrizijo tistih, ki so s svojimi pritiski na kritično poročanje opozicijskih medijev in na financiranje le-teh s strani državnih podjetij tudi poskrbeli, da je predsednik Pahor začutil potrebo po tem, da na to temo pripravi okroglo mizo, na kateri bi si lahko tudi dva ideološko povsem nasprotna pola izmenjala mnenja. Pravzaprav edino prepričanje, v katerem so si bili v četrtek v predsedniški palači enotni prav vsi udeleženci posveta na temo svobode govora in t. i. “sovražnega govora”, je to, da je svoboda govora temeljna demokratična pravica, pa tudi, da je boj proti terorizmu v luči torkovih tragičnih dogodkov v Strasbourgu eden večjih izzivov, s katerimi se bo Evropska unija morala soočiti v prihodnjih letih.

Levičarski aktivisti pričakovano ostro v bran režimu in proti svobodi govora
Borut Pahor je izpostavil, da se zaveda, da je lažje vprašanje pravne definicije sovražnega govora v kazenskem zakoniku, težje vprašanje pa “sivo oziroma mavrično polje kulture dialoga, kjer niso jasne meje, kje, kako in zakaj se pravica do drugačnega mnenja sprevrže v sovražni govor oziroma v oceno, da gre za sovražni govor”. Kot še poroča STA, po njegovi oceni sicer vsak neprimeren ali celo žaljiv govor ni tudi že sovražni govor. Na posvetu je med drugim sodelovala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je poudarila, da moramo biti pri opredelitvi sovražnega govora previdni, saj ločnica na prvi pogled ni jasno razvidna. Je pa treba po njenih besedah prepoznati resno zlorabo svobode govora, ki ji mora po njenem mnenju slediti tudi reakcija pristojnih. Po njenem mnenju je najpomembnejša preventiva, torej učenje o človekovih pravicah. Ob tem je politike in druge vidne osebnosti pozvala, naj prispevajo k etiki javne besede. Da morajo vidni predstavniki politike jasno zavreči sovražni govor, meni tudi država sekretarka na pravosodnem ministrstvu in članica Socialnih demokratov Dominika Švarc Pipan. Pri tem se je zavzela še za odločne preventivne ukrepe, a tudi država naj bi po njenem mnenju imela pri pregonu sovražnega govora pomembno vlogo, ki pa bi morala biti učinkovita in dosledna. Izrazila je še mnenje, da je zakonska ureditev ustrezna, težavo pa vidi predvsem v njenem izvajanju, saj naj se v tožilsko-sodni praksi praktično ne bi uporabljala. Da je kazenski pregon sovražnega govora v Sloveniji povsem zastal, je opozorila tudi vodja pravne službe pri zagovorniku načela enakosti in nekdanja direktorica zloglasnega Mirovnega inštituta Neža Kogovšek Šalamon. Težava je v restriktivnem tolmačenju vrhovnega državnega tožilstva, zato so po njenih besedah vrata do pravosodja zaprta in v zadnjih letih s tega področja nimamo nobene sodne prakse. Tudi zagovornik načela enakosti Miha Lobnik meni enako. Po besedah odvetnice Nataše Pirc Musar mora namreč “praktično teči kri, da bi tožilstvo izpeljalo postopek”, več pa bi se morali pogovarjati tudi o prekrškovnih okvirih sankcioniranja sovražnega govora.

Posvet pri predsedniku republike Borutu Pahorju (Foto: Facebook)

Strokovni argumenti nekaterih so pokazali, da gre pri levičarjih zgolj za ideološko moraliziranje
Med udeleženci posveta so bili nekateri do sankcioniranja sovražnega govora bolj zadržani. Po mnenju vrhovnega sodnika Jana Zobca bi moralo biti vsakršno omejevanje svobode govora skrajno previdno, “še posebej v družbah, ki niso pluralne”. Sovražni govor lahko po njegovih besedah rodi nasilje, a le v družbah, kjer ni svobode govora. Podobnega mnenja je član strokovne skupine za lažne novice in spletne dezinformcije pri Evropski komisiji Žiga Turk, ki pravi, da “svoboda govora za fašiste naredi manj škode kot nesvoboda, ki jo kontrolirajo fašisti”. Kot primer dejansko nevarnega sovražnega govora, ki je rezultiral v nasilju, je izpostavil pozivanje k nasilju s strani Vojislava Šešlja. Poleg tega je Turk opozoril še na vzpon populizma in iskanje grešnih kozlov s strani levice, kot je na primer rusko vmešavanje v ameriške predsedniške volitve, namesto da se ozrli po sebi. Tudi vsa prizadevanja pred evropskimi volitvami leta 2019 gredo v smer, kako ponovno vzpostaviti nadzor nad komunikacijo s strani pluralnih medijev t. i. strank konca zgodovine, kakor je imenoval socialne demokrate, sredinske liberalce in konservativce.

Žiga Turk (Foto: posnetek zaslona)

Po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Petra Jambreka pa se moramo “sprijazniti, da imamo na obeh polih družbe ekstremiste in da jih moramo v nekem smislu tolerirati znotraj pluralizma mnenj in svobode govora”. Po besedah profesorja na fakulteti za državne in evropske študije Mateja Avblja sovražni govor v sociološkem smislu ne obstaja, pač pa gre za pravni pojem, v drugih primerih pa le za prekoračitev meja svobode govora. Preprečevanje tega ni v domeni države, pač pa civilne družbe, je prepričan. Kot je še izpostavil, iz judikature Evropskega sodišča za človekove pravice izhajajo tri temeljne kategorije sovražnega govora, to so pozivanje k nasilju, ki se dejansko lahko uresniči, zanikanje holokavsta in poveličevanje totalitarnih režimov ter pozivanje k spremembi ureditev v smeri vzpostavitve takšnih režimov. Ernest Petrič je izrazil mnenje, da je potrebno s tresočo roko, zelo previdno in zadržano posegati na to področje, ki ga ne želi imenovati sovražni govor, pač pa raje zloraba pravice do svobode govora. Pri tem gre za več vrst soočanja s tem problemom, pri čemer je prvi ta, ki mu sledi sankcija s strani države, z namenom, da bi zaščitila to pravico pred zlorabami.

Matej Avbelj (Foto: posnetek zaslona)

Nekateri so opozarjali pred posegi države, drugi pozivali prav k temu
Zgodovinar Luka Lisjak Gabrijelčič je opozoril na nevarnost, da o sovražnem govoru govorimo izključno s pravnega vidika, pozabljamo pa na družbenega. Kot je poudaril, je glavna odgovornost na civilni družbi, da izolira govor, ki je neprimeren. Kljub temu je izrazil nestrinjanje s poseganjem države na to področje: “Pretiran poseg države kot nadomestek za to regulacijo pa utegne biti zelo kontraproduktiven,” je dodal. Na četrtkovem posvetu je bilo slišati tudi pozive, naj se politika jasneje opredeli do pojavov sovražnega govora. Odvetnik Rok Čeferin je denimo opozoril, da bodo, če bo sovražni govor eskaliral v nasilje, “za to krivi tako tisti, ki so spodbujali k nasilju, kot tisti, ki niso ničesar storili, da se to ne bi zgodilo, in so molčali, ko bi se morali oglasiti”. Direktor za demokratično participacijo pri Svetu Evrope Matjaž Gruden pa je neposredno pozval predsednika republike, naj bo bi pri obsojanju sovražnega govora aktivnejši in jasnejši, za opis koncepta sovražnosti pa je uvodoma priročno zlorabil kar nedavni teroristični napad v Strasbourgu.

Matevž Tomšič in Matjaž Gruden (Foto: posnetek zaslona)

Predsednica Društva novinarjev Slovenije zopet ostro nad opozicijske medije
Prav tako so nekateri udeleženci opozarjali na vlogo medijev. Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek, ki je sicer zaposlena v Haklovem režimskem trobilu Večer, je poudarila, da je v Sloveniji še vedno veliko dobrih, odgovornih in profesionalnih novinarjev in medijev, so pa tudi mediji, ki so v lasti ali blizu političnim strankam ter so s širjenjem sovraštva, rasizma in homofobije poteptali novinarske standarde. S tem je več kot očitno ciljala na medija Nova24TV in Demokracija, ki zaradi svojega kritičnega poročanja o delu vlade postajata za globoko državo vse večji trn v peti. Po drugi strani je, kot še poroča STA, predsednik Združenja novinarjev in publicistov Matevž Tomšič opozoril, da se morata država in politika v zadeve, povezane s svobodo izražanja, čim manj vmešavati. “Sicer lahko postane boj proti sovražnemu govoru zdravilo, ki je bolj nevarno od bolezni in lahko v končni fazi tudi pokonča pacienta,” je dodal. Predsednik republike ob koncu posveta ni želel delati zaključkov, je pa ugotovil, da je bilo slišati zelo različna mnenja, a nikoli na žaljiv, kaj šele sovražen način. “Kar daje vedeti, da se je mogoče tudi o zelo različnih pogledih pogovarjati na spoštljiv način,” je zaključil Pahor.

J. Ž.

Sorodno

Zadnji prispevki

[Video] Tajnikar bi se problemov v zdravstvu lotil kot Adrie Airways

Na včerajšnji, stoti dan zdravniške stavke, je svoje mnenje...

“Polanci” protestirali: Vlada je denar prerazporedila drugam!

Slovenija je ena izmed držav z najvišjim deležem prometnih...

V mariborskem zaporu izbruh epidemije garij

Razmere v prezasedenem mariborskem zaporu so se v zadnjem...

Energetsko učinkovit vrtec in obsežni razvojni načrti v občini Kidričevo

V Lovrencu na Dravskem polju gradijo nov vrtec, ki...