fbpx

[Video] Pasivnost tožilstva pri grožnjah in klicih k nasilju nedopustna! V Sloveniji pa selektivna!

Foto: STA

Nasilje je treba obsoditi, sploh ko prestopi meje verbalnega. Nazadnje se je nasilje levice končalo z obiskom domov poslancev, obešanjem in zažiganjem lutk in desetinami poškodovanih policistov. “Tokrat moramo zavoro potegniti, preden bo prepozno,” je jasen voditelj oddaje Pregled dneva, Aleksander Rant. Meni, da bi morali tudi mediji opravljati svoje delo, namesto tega že enajst mesecev hujskajo ljudi k nasilnemu uporu zoper oblast, ki jim ni pogodu. Pri vsem tem pa tožilstvo prevzema pasivno vlogo, saj tožilci menijo, da je bolje na sovraštvu delati preventivno, kot pa kasneje pomagati žrtvi, ki je bila izpostavljena sovraštvu in nasilju.

Na zahtevo poslanskih skupin NSi, SMC, SDS, SNS in poslancev narodnih skupnosti je v petek potekala seja odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter odbora Državnega zbora za pravosodje. Na njej so poslanci razpravljali o sovražnosti, izključevanju ter napadih proti posameznikom in organizacijam na podlagi njihovih vrednot, prepričanj ali svetovnega nazora. Nasilje v družbi se namreč stopnjuje in potrebno je potegniti zavore preden verbalno nasilje preide v fizično.

“Ponavljajoče se nizkotno označevanje in obračunavanje s političnimi tekmeci je žal za nekatere postalo običajen del politične tekme. Kar pa vzpostavlja bojazen, da lahko prerase tudi v neposredno fizično nasilje nad političnimi nasprotniki,” je na seji dejal poslanec NSi Jožef Horvat in poudaril, da je potrebno preprečiti pojav in organizacijo delovanja skrajnih nasilnih skupin, katerih cilj je ustvarjanje sovraštva ter spodbujanje in izvajanje nasilnih dejanj proti drugače mislečim ali drugače verujočim.

“Represivni organi so v Sloveniji očitno zatajili, saj si ne upajo procesirati “svetih krav” slovenske tranzicije. Tako se lahko mirno grozi s smrtjo premierju in ministrom, poslance se lahko slika s kljukastimi križi, na vrata društev se lahko riše svastike, na ministrstva in zasebne hiše meče barvo, brca žogo s premierjevo glavo in grozi ter hujska proti drugače mislečim,” je pojasnil voditelj oddaje Pregled dneva, Aleksander Rant. Medtem pa Horvat opaža, da v zadnjem času sovražna nastrojenost prehaja tudi v fizično nasilje nad osebami ali objekti v katerih delujejo in se mu zdi pri tem izjemno pomembna okrepitev aktivnosti organov pregona.

Vse zbrane na seji pa je presenetil odziv vrhovnega državnega tožilca Aleša Butale. Ta je dejal, da bi morali delati na “preventivi”, ker represija ni prava rešitev. “Državni tožilec v Republiki Sloveniji torej meni, da kaznivih dejanj ne bi smeli preganjati, pač pa bi morali ravnati preventivno?” se sprašuje Rant. “Iluzorno bi bilo pričakovanje o vsezmožnosti prava, da bo pravno razrešila vsa ta razmerja, ki so primeroma napisana v gradivu za današnjo sejo. Še bolj bi bilo iluzorno pričakovanje, da bo kazensko-pravni represivni aparat razrešil ta razmerja,” je dejal Butala.

Ali se s tem, da takšna dejanja ostajajo nekaznovana, odpirajo vrata številnim zlorabam?
Po mnenju Ranta smo lahko nad omenjeno izjavo tožilca zgroženi, saj je javno povedal, da v primeru kaznivih dejanj sankcija ni vedno prava rešitev. “S tem se res odpira vrata mnogim zlorabam, saj bodo nasilneži menili, da lahko za svoja dejanja ostanejo nekaznovani,” je še jasen Rant. Tožilec je prepričan, da represija ni vselej učinkovito sredstvo, pa čeprav gre za kazniva ravnanja in za kazniva dejanja.

Vrhovni državni tožilec Aleš Butala (Foto: Zajem zaslona)

Bolj jasen od Butale je bil državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Božo Predalič, ki je dejal, da ima tožilstvo očitno dvojne standarde. Nekatere grožnje se sankcionirajo z brutalno krutimi zapornimi kaznimi, nekatere pa se sploh ne. “V številnih tovrstnih primerih se ni moč znebiti občutka, da tožilstvo pri svojem odločanju uporablja različne vatle, kako si sicer lahko tolmačimo dejstvo, da je Josip Zagrajski zaradi groženj predsedniku Pahorju dobil enajst let zapora. Vsi, ki grozijo Janši ali Hojsu pa nič,” je dejal Predalič.

Če se žrtev ne sme odzvati, potem je nekaj v tej državi hudo narobe
Nad besedami tožilca je bila osupla tudi Anja Bah Žibert. Kar ni mogla verjeti, da lahko tožilec s prstom kaže na žrtev in trdi, da bi morala tudi žrtev prevzeti del odgovornosti za nasilje, ki ga je bila deležna. “Nekateri so celo govorili, da se predsednik vlade odziva na Twitterju. Ja spoštovani, za nasilje sta vedno potrebna dva, ampak eden povzroča nasilje, drugi pa je žrtev. Če hoče nekdo sporočiti, da se žrtev ne sme odzvati, potem je nekaj v tej državi zelo narobe,” je pojasnila Bah Žibertova. Situacijo še primerja z situacijo za štirimi stenami doma, ko se v tem primeru žrtev ne bi smela več braniti.

Sara Rančigaj