[Video] Tako je radikalni Štromajer poskusil ‘trolati’ znanega ameriškega intelektualca Bena Shapira, a je ta njegove levičarske nebuloze v hipu zavrgel!

Dr. Jernej Štromajer in Ben Shapiro (vir: twitter)

Novi državni sekretar na ministrstvu za šolstvo in eden najradikalnejših vidnih članov SD, dr. Jernej Štromajer, je v okviru svojega doktorskega študija politologije 2016/17 s podporo Fullbrightove štipendije sodeloval kot gostujoči raziskovalec na eni od ameriških univerz, kjer se je udeležil tudi govora ameriškega publicista, političnega kritika in glavnega urednika portala Dailywire.com Bena Shapira. Po odgovoru Shapira je sledil aplavz občinstva, Štromajer pa se je sključen odpravil stran od mikrofona, medtem ko je tudi sam ploskal.

Na posnetku, ki je zaokrožil po spletu, se tako vidi tudi “vprašanje”, ki ga je imel Štromajer za Shapira. “Dejstvo številka ena: transspolnost ni bolezen. To ni moje mnenje, to so dejstva Svetovne zdravstvene organizacije in Ameriške psihološke zveze. Tako kot homoseksualci nimajo bolezni,” je začel Štromajer.

“Dejstvo številka dve: bogati otroci ostanejo bogati, revni otroci ostanejo revni. Od 18 tisoč milijarderjev na svetu jih je 12 črnih. Od kod prihajaš, kako odrasteš, koliko tvoji starši zaslužijo, ali so tvoji starši poročeni, igra veliko vlogo …” “Dejstvo številka tri: sovražni govor ni svobodni govor. In moje vprašanje je, glede na to, da dejstvom ni mar za vaša čustva, zakaj ste uprabili napačna dejstva?”

Levičarska ideološka zaslepljenost
Shapiro je zavrnil trditev, da so dejstva, ki jih je v svojem predavanju navedel, napačna. “Prvič, še do pred petimi minutami je DSM [Diagnostični in statistični priročnik duševnih motenj] specifično transspolnost definiral kot motnjo. Definirana je bila kot ‘motnja spolne identitete’, zdaj jo imenujejo spolna dismorfija, kar pa nima smisla, saj pravi, da je depresija resnični problem, ne pa dejanska motnja spolne identitete. Kar pa spet ne pojasni, zakaj je stopnja samomora med transspolniki za 40 odstotkov višja od dejanske stopnje samomora, ki je med preostalim ameriškim prebivalstvom nižja od treh odstotkov.”

“Drugič, govorili ste o neenakosti prihodkov in predlagali, da je vse bogastvo podedovano. To je nesmisel,” je Štromajerjevo trditev zavrnil Shapiro in še dodatno pojasnil, da glede na statistične podatke ameriške davčne službe kar 90 odstotkov vseh, ki so se rodili v spodnjih 20 odstotkov zaposlenih, v roku 15 let niso več med 20 odstotki zaposlenih, ki zaslužijo najmanj. V državi obstaja ogromna mobilnost zaslužka, ki se premika v obe smeri. Tisti, ki zaslužijo več, lahko zaslužijo manj, in tisti ki zaslužijo manj, lahko zaslužijo več.

Shapiro je ravno tako zavrnil trditev, da obstaja fiksna sestava zgornjega enega odstotka najbogatejših. Seznam se stalno spreminja. En odstotek predstavlja samo mejo zaslužka, ne določa pa, kdo je lahko nad to mejo in kdo pod, to je odvisno od ljudi samih. Za starejše je več verjetnosti, da bodo v zgornjem enem odstotku, saj so že dlje časa na trgu dela, ni pa rečeno, da so bili vedno v zgornjem enem odstotku.

“Tretjič, praviš, da sovražni govor ni svobodni govor. Odvisno je, kako definiraš sovražni govor.” V Slovenijo se vedno bolj vriva ohlapna angleška definicija. Razlikujemo med žaljivim govorom in sovražnim govorom. V slovenščini je sovražni govor z zakonom definiran kot poziv k nasilju. V anglosaškem svetu, ko govorijo o sovražnem govoru, vsaj ko ga zagovarjajo, govorijo o žaljivem govoru. “Edini govor, ki ni svobodni govor, je govor, ki odprto brani ali poziva k nasilju. Specifično, govor, ki vodi k nasilju,” je pojasnil tudi Shapiro. “Če jaz rečem stvari, ki ti niso všeč, to ni sovražni govor, in če ti misliš, da je to sovražni govor, potem si fašist. Konec debate.”

Sledil je aplavz občinstva, Štromajer pa se je sključen odpravil stran od mikrofona, medtem ko je tudi sam ploskal. Če je to domet slovenske politologije, ki zna zgolj kot papagaj ponavljati levičarske ideološko pogojene floskule, potem res nima smisla. Taka ustanova ne ustvarja novih znanstvenikov, temveč zgolj kup ideološko obarvanih kričačev. Kar pa niti ne preseneča, glede na to, da se Štromajer na Twitterju definira kot “politolog, Fulbrighter, aktivist, antifašist, upornik, borec (ne nujno v tem vrstnem redu)”.

Ivan Šokić