fbpx

[Video] Slovenci smo lahko ponosni, saj pohvalam ni konca: Predsednik Evropskega sveta se je Janši zahvalil v slovenščini!

Charles Michel in Janez Janša (Foto: EPA)

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel se je danes premierju Janezu Janši in slovenskemu predsedstvu Svetu EU zahvalil za odlično delo in sodelovanje, poroča STA. Obenem pa je izrazil dobrodošlico francoskemu predsedstvu. “Najlepša hvala predsedniku vlade Janezu Janši in ekipi slovenskega predsedstva za njihovo odlično delo in sodelovanje,” je na Twitterju v slovenščini zapisal Michel.

Predsednik Evropskega sveta Charles Michel je na Twitterju v slovenščini zapisal: “Najlepša hvala predsedniku vlade Janezu Janši in ekipi slovenskega predsedstva za njihovo odlično delo in sodelovanje.Ob tem je v francoščini izrazil dobrodošlico francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu in francoskemu predsedstvu, ki bo delo začelo v soboto. Pri tem je spomnil na prednostne naloge francoskega predsedovanja, katerih cilj je “bolj suverena, zelena, digitalna in socialna Evropa”.

Slovenija bo 1. januarja predsedovanje Svetu Evropske unije predala Franciji. Med pomembnejšimi temami francoskega predsedovanja bodo prizadevanja za reformo evropskega azilnega sistema in schengna, pa tudi podnebne spremembe in digitalizacija. Drugo slovensko polletno predsedstvo Svetu se tako zaključuje. Zunanji minister Anže Logar je med dosežki izpostavil soglasje med državami članicami na področjih odpornosti Unije za prihajajoče krize, vključno s kibernetskimi grožnjami, in digitalne preobrazbe. Odzivi mednarodne javnosti jasno kažejo na to, da je slovensko predsedovanje izboljšalo ugled, mesto, pa tudi domet slovenske diplomacije v svetu, je povedal na nedavni novinarski konferenci o dosežkih predsedovanja.

Notranji minister Aleš Hojs je v včerajšnji predstavitvi dosežkov slovenskega predsedovanja Svetu EU na področju notranjih zadev izpostavil sprejetje skupne izjave o krizi v Afganistanu in potrditev sklepov o pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen. Sosednja država bi lahko po njegovih ocenah v schengen vstopila z začetkom leta 2023. Po njegovih besedah se kaže možnost, da bi bili ključni sklepi v Evropskem parlamentu in Svetu EU sprejeti v času francoskega predsedovanja Svetu EU v prvi polovici leta 2022. Poudaril je, da ni realistično pričakovati, da bi lahko Hrvaška v schengensko območje vstopila pred 1. januarjem 2023. Si pa sam želi, da bi se to z začetkom leta 2023 vendarle zgodilo. Dodal je, da so morda te ocene malo preveč optimistične. Za enega od vrhuncev predsedovanja je označil še avgustovsko izjavo ministrov o Afganistanu s poudarkom na preprečevanju nenadzorovanega pritoka nezakonitih migracij iz te države. Po dolgih letih so se notranji ministri EU uskladili, da bodo k morebitnim migracijam pristopili drugače kot ob zadnji migrantski krizi leta 2015, je pojasnil. Tudi v luči migrantske krize na meji Belorusije z baltskimi državami in Poljsko je povedal, da “smo v tega pol leta stvari obrnili precej na glavo“. “Ena od ključnih stvari, ki smo jo v tem času dosegli, je, da smo nekako dali v zavest vseh, predvsem evropske diplomacije, da je treba stvari reševati na vzrokih in ne posledicah,” je dejal minister.

Sara Bertoncelj