fbpx

[Video] Predsedniška kandidatka Krajnik: tisti, ki največ govorijo o človekovih pravicah, jih največkrat grobo kršijo

Foto: Nova24TV

“Težko verjamem osebi, ki si prizadeva za človekove pravice in vladavino prava, hkrati pa v drugi potezi uporablja ad hominem napade,” je komentirala izjave svoje protikandidatke na predsedniških volitvah dr. Nina Krajnik. Prepričana je, da vloga predsednice zahteva vključevanje vseh ljudi, ki so del skupnosti, po njenem mnenju pa mora biti v tej vlogi nekdo, ki tudi na tujem Slovenijo predstavlja v pozitivni luči.

Nina Krajnik, znana psihoanalitičarka in gostja tokratne oddaje Tema dneva, je nedavno napovedala kandidaturo za predsednico države. Svojo kandidaturo je uradno napovedala v ponedeljek, v dvorani Slovenske matice.  Krajnikova je ob prvi najavi kandidature zapisala, da je zagovornica politike, ki ne izhaja iz svetovno nazorskih delitev, ali dispozitivov moči enih proti drugim.

“Dobivam sporočila od ogromno ljudi, ki jim je tisti večer to ogromno pomenilo v osebnem smislu, saj so začutili, da niso sami v tem,” je komentirala splet dogodkov in kritik po odmevnem intervjuju, ki ga je imela nedavno z dr. Jožetom Možino in dodala, da “s strani odziv tega s strani tega kar je pri nas dominantno, konservativno, zanje je to mogoče neka druga zgodba, saj tovrstne informacije redko lahko zaokrožijo po v Slovenskih medijih, to vemo”. Prepričana je, da je veliko kritike sprožila besedna zveza “levi privatizer”, ki je po njenih besedah strukturno dejstvo in da so mnogi mnenja, da se iz tujine ni vrnila, da bi prinesla mir, ampak meč.

Krajnikova je komentirala tudi svojo odločitev za kandidaturo za naslednico Boruta Pahorja, za katero pravi, da ni prišla bliskovito in čez noč, ampak je bila to odločitev na podlagi mnenja ljudi, ki so jo videli v vlogi predstavnice Slovenije, zato je o tem že dolgo razmišljala. “O Sloveniji vedno le najboljše, vendar poznam tudi hrbtno plat tega in vem, da je Slovenija lahko tudi zelo grob prostor, maščevalen, kruti in nepravičen,” meni Krajnikova in dodaja, jo to kot psihoanalitičarko in državljanko zelo moti in da bo stremela k temu, da ne bi bilo tako.

Nezaupljiva do Nataše Pirc Musar
Dr. Krajnikova trdi, da je prvobitna akumulacija kapitala, ki se je zgodila v 90. letih, vedno grob proces in na osnovi te ekonomske privatizacije je zgrajena tudi kulturna in to je ta “lažniva privatizacija besed, tako se potem z besedami manipulira, tisti, ki največ govorijo o človekovih pravicah, so tisti, ki jih najbolj grobo kršijo”, je dejala in kot primer navedla tudi Natašo Pirc Musar, “pri njej se velikokrat sliši besedno zvezo “prizadevam si za vladavino prava”, ampak zakaj si moramo v Sloveniji tako dolgo prizadevati za nekaj takega in to še kar šepa?” Pirčeva sicer kandidaturi Krajnikove sodeč po vedenju na Twitterju ni naklonjena in Krajnikove ne vidi kot primerne Pahorjeve naslednice. Krajnikove primerjava ne moti, saj meni, da je bilo Pahorjevo delo odlično in precej naporno, po drugi strani pa meni, da “težko verjame osebi, ki si prizadeva za človekove pravice in vladavino prava, hkrati pa v drugi potezi uporablja ad hominem napade.”

Na vprašanje voditeljice, ali misli, da je v vseh ostalih državah bivše Jugoslavije taka polarizacija kot v Sloveniji, Krajnikova meni, da ima vsaka država težave, ki izvirajo iz zgodovine, da pa je “Slovenija zelo specifična po tem, da ima zelo dobro fasado za vse te probleme, ki jih notranje ustvarja in to kar je v zahodnih državah bolj na površini, je pri nas spretno zakrito, kar je večji problem”, trdi gostja.

Foto: STA

Nevladne organizacije kot podaljšek globoke države
“Nevladne organizacije imajo že v samem imenu strukturni problem, saj so nevladne, financira pa jih vlada,”
trdi Krajnikova in dodaja, da pa njihovi mehanizmi niso nujno del sistema in nekateri opravljajo resnično kvalitetno delo, vendar v kolikor govorimo o tistih, ki pa so “podaljški globoke države, lahko vidimo, da te nevladne organizacije opravljajo vlogo nekega rešitelja, ko globoka država nekoga izključi”, trdi filozofinja ki je prepričana, da so oni ta problem, ki predstavlja lažno etiko.

Tanja Brkić